Mednarodna regionalna razvojna konferenca in 34. Sedlarjevo srečanje

Veseli nas, da so se na naše povabilo k sodelovanju odzvali tako akademiki, raziskovalci, svetovalci, kot predstavniki političnih in drugih organizacij, visokošolskih institucij, študenti in zainteresirani posamezniki. Še posebej smo veseli, da so se nam pridružili dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, mag. Aša Rogelj, v. d. generalnega direktorja Direktorata za regionalni razvoj na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR), ga. Valentina Lavrenčič ter mag. Lenča Humerca Šolar, predstavnici Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), ki vodita projekt izdelave Regionalnih prostorskih planov (RPP) na Direktoratu za graditev in prostor ter ga. Helena Štih, predstavnica Ministrstva za kulturo.

Udeleženci so v okviru plenarnih in sekcijskih predstavitev ter v okviru razprave na okrogli mizi izpostavili številna vprašanja in dejstva v zvezi z regionalni razvojem v Sloveniji. Ugotovili smo, da je teritorij Slovenije naravno geografsko zelo raznolik in razdrobljen, kar smo dodatno pospešili z administrativno členitvijo na 212 občin. V družbi in prostoru gredo trendi v smeri polarizacije in zaostajanja določenih območij (npr. stare industrijske regije, obmejna problemska območja), za kar je eden izmed razlogov zagotovo tudi odsotnost regionalnega načrtovanja v preteklih tridesetih letih. Temu sledeč je treba ponovno vzpostaviti celovit pogled na regionalni razvoj (tako statističnih regij kot različnih homogenih območij) ter nadoknaditi zamujeno.

Ugotovimo tudi, da skladni regionalni razvoj pomeni reševanje številnih problemov kot so staranje prebivalstva, podnebne spremembe, zagotavljanje dostopnosti do javnih storitev, idr. Pri tem imajo mesta zelo pomembno vlogo, saj so generatorji razvoja na svojem območju. Nujno potrebno pa je tudi aktivno povezovanje s podeželskim zaledjem. Država mora zato nujno zagotavljati vse socialne in ekonomske storitve za prebivalstvo, čemur sta namenjena tudi Zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki je trenutno v postopku sprememb in dopolnitev, in prizadevanja za kohezijo na regionalni ravni.

Čeprav še vedno nimamo pokrajin bi morali zagotoviti pravočasno pripravo RPP, kar podpirata tako MNVP kakor tudi MKRR.

Po mnenju udeležencev je pred nami zgodovinska priložnost, da vzpostavimo Regionalni prostorski plan (RPP). V razpravi smo še posebej izpostavili trenutno stanje na področju regionalne politike in razvoja v Sloveniji, in sicer, da:

• imajo regije različne potrebe in potenciale, kar je treba upoštevati na vseh ravneh regionalnega razvoja v prihodnje;
• so RPP potrebni dokumenti, še posebej v podporo lokalni ravni, saj občine, tudi zaradi svoje razdrobljenosti, nimajo dovolj resursov, da bi skrbele za vse vsebine, ki se tičejo razvoja na njihovem območju in seveda širše;
• tudi na ministrstvih ni dovolj resursov, ki bi zagotovili administrativno podporo izdelavi RPP.

ZAKLJUČNE UGOTOVITVE LETOŠNJEGA SREČANJA

Oblikovali smo skupne zaključke v petih sklopih, ki se navezujejo na povezovanje razvojnega in prostorskega načrtovanja, sodelovanje med deležniki in usklajevanje interesov ter vsebine, ki jih je treba obravnavati na regionalni ravni, prav tako pa kadrovske težave in financiranje izdelave regionalnih prostorskih planov.

Pomen Regionalnega prostorskega plana - zgodnje prepoznavanje potreb in priložnosti

RPP predstavlja dolgoročni dokument, ki vzpostavlja pomembno povezavo med razvojnim in prostorskim načrtovanjem, usklajeno s Regionalnim razvojnim programom (RRP) in Dogovorom za razvoj regij. Ključno je posredovati jasno sporočilo o koristih, ki jih prinaša RPP tako državi kot lokalnim skupnostim. Za uspešno implementacijo potrebujemo večjo politično voljo pri izdelavi in sprejemanju RPP kot povezovalnega dokumenta med razvojnim in prostorskim načrtovanjem.

Prav tako je nujno organizirati pravočasno in široko razpravo o RPP, da se prednosti dokumenta osveščeno sprejmejo med vsemi deležniki, še posebej pa med odločevalci. Le tako bo mogoče zagotoviti, da RRP in RPP dejansko služita kot podpora, tako odločevalcem, kot uporabnikom, prispevajo k učinkovitemu razvoju regij ter omogočajo optimalno izrabo prostorskih in razvojnih potencialov.

Sodelovanje deležnikov in usklajevanje interesov - zgodnja vključevanje in informiranje deležnikov

Sodelovanje deležnikov in usklajevanje interesov v kontekstu regionalnega prostorskega plana (RPP) zahteva zgodnje vključevanje in informiranje vseh relevantnih akterjev. Ključno je doseči uskladitev pristojnosti med državo in lokalno skupnostjo na regionalni ravni, kar lahko vključuje tudi ponovno vzpostavitev zavodov za regionalno planiranje. Ta korak bi pomagal ustvariti učinkovit mehanizem za usklajevanje in izmenjavo informacij med različnimi ravnmi upravljanja.

Poleg tega je nujno vzpostaviti sistematično usklajevanje in sodelovanje med sektorji, ki so vpleteni v proces priprave RPP. Aktivno sodelovanje vseh deležnikov, vključno z državnimi organi, lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in civilno družbo, je ključno za zagotovitev celovitega in uravnoteženega regionalnega prostorskega načrtovanja. Le tako lahko RPP odraža različne interese, potrebe ter pričakovanja vseh vpletenih strani in prispeva k trajnostnemu in usklajenemu razvoju regije.

Vsebina načrtovanja na regionalni ravni - potrebujemo vizijo in voljo

Načrtovanje na regionalni ravni zahteva oblikovanje jasne vizije. Pri tem so ključne lokalne skupnosti, ki postavljajo skupne razvojne cilje regionalnega razvoja. Prenos vsebin na regionalno raven je bistven, še posebej tistih, ki niso smiselne za načrtovanje na državni ravni, ali pa jih manjše občine ne morejo učinkovito obvladovati.

Nujno je preslikati cilje sektorskih politik na območja, kjer bodo imeli največji vpliv. Pomembno je vzpostaviti specifične regionalne vsebine in projekte, ki bodo optimalno prispevali k razvoju vsake razvojne regije posebej. Za dosego tega cilja je ključno zagotoviti ustrezne podatke za načrtovanje na regionalni ravni, z rednim posodabljanjem, ki omogoča prilagodljivost na spreminjajoče se okoliščine.

Zagotoviti je treba ustrezne strokovne podlage, vključno z usmeritvami za razvoj krajine, kmetijstva, upravljanje voda, obnovljive virevenergije, ekosistemske storitve, kakovost bivanja, gospodarski razvoj in krepitev identitete. Te podlage bodo zagotovile strokovno in regionalno prilagojen Regionalni prostorski plan (RPP), ki bo učinkovito usmerjal in podpiral trajnostni razvoj regij.

Zmanjšati kadrovski primanjkljaj z vzgojo kadrov sedaj in za naslednje generacije ter strateški pristop k vodenju

Zmanjšanje kadrovskega primanjkljaja v panogi urejanja prostora zahteva vzgojo kadrov tako za trenutne kot tudi prihodnje generacije ter hkrati strateški pristop k vodenju. Pomembno je, da odgovorne institucije in odločevalci posredujejo sporočila, ki spodbujajo mlade k izbiri poklicev, povezanih z urejanjem in strateškim načrtovanjem prostora.

Nujno je dvigniti kakovost prostorskega načrtovanja in vodenja procesov priprave prostorskih aktov ter povečati raven odgovornosti ne le za vodenje procesov, ampak tudi za vsebinska, razvojna in druga vprašanja. Usposobiti zaposlene na institucijah na vseh ravneh, zlasti na regionalnih razvojnih agencijah, da bodo kos vodenju procesov in usklajevanju v fazi priprave Regionalnega prostorskega plana (RPP).

Pomemben del reševanja kadrovskega vprašanja je tudi večji poudarek in podpora izobraževalnim programom, ki se osredotočajo na strateške vidike načrtovanja in programiranja. To bo omogočilo, da bo razvojne dokumente pripravljal kompetenten in usposobljen kader, kar bo prispevalo k dvigu kakovosti prostorskega načrtovanja in učinkovitemu obvladovanju izzivov, s katerimi se soočamo na področju urejanja prostora.

Potrebno je načrtovanje finančnih virov za izdelavo RPP

Za uspešno izdelavo RPP je ključno načrtovanje finančnih virov, saj je pomembno, da se zagotovijo zadostna sredstva tudi za kadrovske okrepite, potrebne za učinkovito vodenje procesa priprave RPP.

Pri tem je potrebno delo in napore, vložene v pripravo RPP, ustrezno ovrednotiti in primerno nagraditi. To bo spodbudilo motivacijo in predanost vseh vpletenih v proces ter zagotovilo želen rezultat. Finančna sredstva morajo biti na voljo za izvedbo potrebnih strokovnih analiz, raziskav, usposabljanja kadrov, in za druge aktivnosti, ki so ključne za celovit in učinkovit proces izdelave RPP. Le s pravilnim načrtovanjem finančnih virov se lahko zagotovi uspešna izvedba ter dolgoročna trajnost in učinkovitost Regionalnega prostorskega plana.

PROGRAM DOGODKA

ČETRTEK, 16. november

9.30 PRIHOD IN PRIJAVA UDELEŽENCEV V AVLI FAKULTETE

10.30 UVODNI NAGOVORI IN POZDRAVI (Predavalnica P 1.4)

Moderatorka: Rania Šraj Ayache

Karmen Razlag, v. d. direktorja RRA Podravje - Maribor

dr. Alma Zavodnik Lamovšek, predsednica DUPPS

dr. Igor Bizjak, direktor Urbanističnega inštituta RS

dr. Polona Tominc, dekanica Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru

11.00 PLENARNA PREDAVANJA: SLOVENSKO REGIONALNO PROSTORSKO NAČRTOVANJE NA PRAGU NOVE DOBE
Moderatorka: dr. Alma Zavodnik Lamovšek

Aša Rogelj, direktorica direktorata za Regionalni razvoj, MKRR

REGIONALNO RAZVOJNO NAČRTOVANJE V SLOVENIJI

Valentina Lavrenčič in Blaž Barborič

NA PRAGU PRVE GENERACIJE REGIONALNIH PROSTORSKIH PLANOV

Simon Koblar, Andrej Gulič, Boštjan Cotič, Damjana Gantar, Barbara Mušič, Igor Bizjak

RAZVOJNE REGIJE: ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH POTREB

Leon Kobetič, Maja Šinigoj

KOLIKO STANE REGIONALNI PROSTORSKI PLAN?

Daniela Dvornik Perhavec

ODNOS DO PROSTORA IN PRESOJANJE SODELOVANJA UDELEŽENCEV

Georgi Bangiev, dr. Marjan Čeh, mag. Tomaž Černe, Ajda Kafol Stojanović, dr. Anka Lisec, mag. Ines Lupše, dr. Janez Šušteršič, dr. Jernej Tekavec

KAKŠNA JE POT DO PONOVNE UPORABE PROSTORA?

KRATKA RAZPRAVA

13.00 MREŽENJE UDELEŽENCEV OB KOSILU

14.30 PREDSTAVITVE PRISPELIH PRISPEVKOV V TREH VZPOREDNIH SEKCIJAH

15.45 KRATEK ODMOR S KAVO

16.00 OKROGLA MIZA: ZAKAJ RAZVOJ REGIJ BREZ PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA NI MOŽEN

Moderator: dr. Janez Nared

RAZPRAVLJAVCI OKROGLE MIZE:

mag. Jelka Hudoklin, Acer d.o.o.

dr. Vladimir Prebilič, Občina Kočevje

Uroš Rozman, RRA Koroška

mag Lenča Humerca Šolar, MNVP

dr. Simon Kušar, UL FF, Oddelek za geografijo

17.30 ZAKLJUČEK PRVEGA DNE

Moderatorka: dr. Alma Zavodnik Lamovšek

19.00 VEČERJA Z DRUŽENJEM

PETEK, 17. november

9.00 PRIHOD IN PRIJAVA UDELEŽENCEV

9.30 UVODNI NAGOVORI IN POZDRAVI (PREDAVALNICA P 1.4)

Moderatorka: Rania Šraj Ayache

dr. Aleksander Jevšek, minister; Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj

10.15 ZAKLJUČNO PLENARNO PREDAVANJE DINAMIČNI MODEL VZPOSTAVITVE IN UPRAVLJANJA (SLOVENSKIH) REGIJ

Akademik prof. ddr. Milan Krajnc

11.00 MREŽENJE UDELEŽENCEV OB KAVI IN PRIGRIZKU

11.30 PREDSTAVITVE PRISPELIH PRISPEVKOV V DVEH VZPOREDNIH SEKCIJAH

13.00 VODENA RAZPRAVA IN OBLIKOVANJE ZAKLJUČKOV DVODNEVNE KONFERENCE in 34. SEDLARJEVEGA SREČANJA

Moderatorka: dr. Alma Zavodnik Lamovšek, predsednica DUPPS

ODBORI IN KONTAKTI

Programski odbor

• Hugo Filipe de Brito Barros, Univerza Algarve, CRIA, direktor (PT)
• Prof. dr. Melika Husić-Mehmedović. Univerza v Sarajevu, Ekonomska fakulteta (BiH).
• Redni prof. dr. Franc Janžekovič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko (SI)
• Dr. Samo Peter Medved, Mestna občina Maribor, podžupan
• Prof. dr. Borut Milfelner, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta
• Prof. Emer. Ddr Matjaž Mulej, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta in IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti
• Prof. dr. Karmen Pažek, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
• Esteban Pelayo, direktor, Znanstveni park Alicante (ES)
• Dr. Amna Potočnik, Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor, podpredsednica programskega odbora
• Prof. Emer. dr. Danijel Rebolj, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
• Lucila Castro Rovillard, Fundacija FUNDECYT Znanstveni in tehnološki park Ekstremadure (ES)
• Uroš Rozman, Regionalna razvojna agencija za Koroško
• Doc. dr. Vanja Skalicky Klemenčič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
• Prof. dr. Simona Šarotar Žižek, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, podpredsednica Programskega odbora
• Prof. dr. Igor Vrečko, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta
• Doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, predsednica programskega odbora,
• Prof. dr. Ralitsa Zhekova, RAPIV, direktorica in Varna Free University

Kontakt: Conference@rra-podravje.si

Organizacijski odbor RRA Podravje - Maribor

• mag. Danijela Kocuvan, vodja
• Mateja Krampač
• Brina Novak
• Rania Šraj Ayache
• mag. Božidar Pučnik

Kontakti: Zaposleni | RRA Podravje - Maribor (rra-podravje.si)