Do leta 2050 bomo potrebovali tri Zemlje, če bomo s sedanjim tempom nadaljevali izkoriščanja (naravnih) virov. Ker viri niso neskončni in ker se soočamo s podnebnimi izzivi, se moramo do leta 2050 tudi v Sloveniji razviti od družbe, ki deluje po principu "vzemi-izdelaj-zavrzi" v ogljično nevtralno, okoljsko trajnostno, nestrupeno in popolnoma krožno gospodarstvo. Zavedamo se, da se o krožnih priložnostih, predvsem pa o financiranju projektov krožnega gospodarstva v lokalnih skupnostih pogovarjamo premalo. Po drugi strani pa EU zagotavlja bogate proračune, s katerimi lahko ideje spremenimo v projekte, v dobro širše skupnosti.
V sodelovanju z Občino Miklavž na Dravskem polju, Štajersko gospodarsko zbornico, Štajerskim tehnološkim parkom in projektom GoDanuBio smo v Kulturnem domu v Miklavžu na Dravskem polju izvedli strokovni posvet Priložnosti in viri financiranja projektov krožnega gospodarstva v Podravju. Prvi tovrstni posvet smo organizirali s ciljem, da v regiji zmanjšamo obremenjevanje okolja, za prebivalce z implementacijo krožnih praks znižamo življenjske stroške in hkrati dvignemo kakovost bivanja ter v sistemu regije dosežemo večjo dodano vrednost.
Na posvetu smo predstavili koncept krožnega gospodarstva ter cilje trajnostnega razvoja, ki jim je zavezana tudi Slovenija in kakšne priložnosti prinaša Zeleni dogovor oz. Green Deal.
Novemu krožnemu sistemu ter vlaganju v t. i. ESG področje se prilagaja vse več pomembnih sistemov. Skladno s tem smo tako predstavili tudi SRIP krožno gospodarstvo – Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo, katerega upravljavka je Štajerska gospodarska zbornica. Prav tako pa smo se dotaknili ogljičnega odtisa regije ter predstavili možnosti sofinanciranja projektov v okviru OP 2021–2027.
V zadnjem delu je direktor RRA Podravje - Maribor Uroš Rozman predstavil tudi Regijski demo center krožnega gospodarstva, ki ga bomo v okviru razvojno-raziskovalnih aktivnosti vzpostavili znotraj Kreativnega parka Drava (KPD).
Posvet smo zaokrožili z zanimivo razpravo na okrogli mizi in enotnim mnenjem, da je vse več lokalnih skupnosti zavezanih krožnem gospodarstvu, novi krožni sistem pa prevzema tudi vse več gospodarstva - velja torej, da je prihodnost krožna.
