V sodelovanju z Mestno občino Maribor, Občino Hoče-Slivnica, Občino Ruše in Regionalno razvojno agencijo za Podravje - Maribor je danes potekal strokovni posvet »Infrastruktura za razvoj outdoor turizma na Mariborskem in Hočkem Pohorju ter Arehu«, na katerem smo iskali odgovor na vprašanje: Kako razvijati outdoor turizem na Pohorju, ki bo v ravnovesju med skrbjo za naravo ter potrebami človeka?
Destinacija Pohorje ima potencial, da postane top outdoor destinacija 365 dni v letu. Naravne in kulturne znamenitosti in danosti ponujajo nešteto priložnosti za obisk in doživetja v naravi. V želji, da izkoristimo priložnosti, pa lahko hitro prestopimo mejo med varovanjem narave in njenim uničenjem.
Uvodoma so bile na posvetu predstavljene trenutne aktivnosti in načrti za prihodnost. Udeleženci so se seznanili s conacijo in umestitvijo vsebin na Mariborskem Pohorju in mobilnostnim vozliščem Bellevue. Prav tako z ureditvijo državne ceste in urbanistično zasnovo koč na Arehu, oskrbo Hočkega Pohorja s pitno vodo v občini Hoče-Slivnica, novostmi na Mariborskem Pohorju in Arehu v luči razvoja in prestrukturiranja celoletnega gorskega turističnega centra za aktivni oddih in outdoor aktivnosti.
Direktor JP Marprom Ranko Šmigoc je poudaril, da bodo »z novimi produkti, kot so gibalni parki na Arehu, Bellevueju in ob vmesni postaji gondole, gorskimi gokarti ob sedežnici Ruška že novembra letos obogatili ponudbo Pohorja in omogočili domačim in tujim zimskim turistom 5-zvezdično doživetje«.
V drugem delu strokovnega posveta je sledila okrogla miza z naslovom »Razvoj outdoor turizma na Pohorju - izzivi in priložnosti. Glavna nit razprave je bila usmerjena v vprašanje, kako razrešiti konflikt med razvojem in skrbjo za naravo. Andrej Grmovšek z Zavoda RS za varstvo narave, območne enote Maribor je poudaril, da iskanje ravnotežja »ni samo naravovarstveni izziv, ampak tudi družben.«
Na Pohorju je že dlje časa zaznati stihijsko rabo prostora. Različni »uporabniki« prostora dojemajo ta prostor za »svoj«, zato je potrebno vsakdnevno usklajevanje med različnimi pobudami in pričakovanji. Na Zavod za gozdove RS se obračajo tako lastniki kot tudi investitorji, posamezniki in društva. Kako sledijo vsem zahtevam, odgovarja vodja območne enote Maribor, Igor Kopše: »Pobud s terena je vedno več, pri tem moramo biti kot javni zavod vedno v skladu s pravno regulativo. Strinjam se, da v tem delu delujemo konzervativno, svoje osebno mnenje moramo dati na stran, ker moramo vedno upoštevati obstoječo zakonodajo«.
Zakaj prihaja v pohorskih gozdovih do vedno več »kaosa«, pojasnjuje Rok Damijan, vodja gozdnega obrata Lovrenc s podjetja Slovenski državni gozdovi, ki upravljajo z državnimi gozdovi, da je to posledica prepleta različnih funkcij gozda. »Velikokrat pa se soočamo tudi z neupoštevanjem opozoril in navodil, ki jih dajemo v času sečnje,« še dodaja in poziva k osveščanju javnosti o resnosti problematike.
Kako vključitev v različne načrtovalske procese ocenjujejo s strani Društva lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak, pojasnjuje predstavnica društva, Dragica Harič Šahtler: »Stvari se z leti izboljšujejo, vendar bi si tega želeli več, predvsem, da se lastnike gozdov vključi že v začetni, načrtovalski fazi«.
Kolesarjenje postaja ne samo v svetu, ampak tudi pri nas eden bolj priljubljenih športov. Ob vzpostavitvi sedmih novih kolesarskih povezav na Pohorju je bila želja Partnerstva za Pohorje, da se vzpostavi tudi kolesarska enoslednica med Bike Parki na Pohorju. S kakšnimi izzivi so se pri načrtovanju soočali, pojasnjuje Anže Bizjak s podjetja Alliance ASE: »Ena izmed največjih težav je razpršenost lastnikov, hkrati pa razkorak med zakonodajo in realnim stanjem na terenu«.
Organizatorji današnjega posveta so se zavezali, da se na podlagi današnje razprave pripravi idejna zasnova, ki bi nakazovala rešitve, ki v tem trenutku predstavljajo največje izzive. Zavedati se namreč moramo, da je pomembno, da se v naravi počutimo sproščeno, mirno in varno.
Več o posvetu najdete tukaj.