Preskoči na glavno vsebino

Mariborski primer dobre prakse, kako se mame učijo slovensko

Mariborski primer dobre prakse, kako se mame učijo slovensko

Članek: Branka Bezjak, Večer

Foto: Igor Napast


Večer, 5. december 2023: Z večanjem števila priseljencev se vse bolj kaže, da je treba sistem učenja slovenskega jezika urediti bolje. Na OŠ Slave Klavore imajo posebne delavnice.

Ni je mariborske šole ali vrtca, kjer se ne bi soočali s tem, kako nekoga, ki ne zna slovenskega jezika, vključiti v polni meri k pouku oziroma vsem dejavnostim. Z leti se število tujcev veča. Če je bilo leta 2018 po podatkih statističnega urada v Mariboru 9804 tujih državljanov, jih je bilo januarja letos 16.257, glede na število vseh prebivalcev je to 14,5-odstotni delež. V zadnjem času se to kaže zlasti z večjim številom priseljencev oziroma družinskimi člani delavcev, ki so prišli z albanskega govornega območja. Ti ne samo, da ne znajo slovensko, v večini primerov se kot tujega jezika ne učijo angleško, ampak turško. Zato je zelo otežena ali celo onemogočena komunikacija med šolo in starši otrok.

"Seveda je uradni jezik slovenščina, a skušamo pomagati pri lažji integraciji"

Način, kako bi tujcem omogočili boljšo integracijo v našo družbo in s tem ne nazadnje tudi omilili težave v šolah, vrtcih, pravzaprav povsod, kjer tujci pridejo v stik s slovenskim jezikom, iščejo v mednarodnem projektu EMBRACE, katerega partner v Sloveniji je tudi Regionalna razvojna agencija (RRA) Podravje - Maribor. Borut Jurišić pravi, da je eden od poskusov, ki pa se izkazuje kot učinkovit, oblikovanje skupine žensk s Kosova, ki se srečujejo na Osnovni šoli Slave Klavore Maribor. To so mame učencev te šole, ki se samoiniciativno učijo slovenščino s pomočjo v šoli zaposlene romske pomočnice Enite Bajraj, ki se je poučevanju žensk priključila prostovoljno. Sicer je tudi sama priseljenka s Kosova, hkrati pa prva, ki ima pri nas opravljeno licenco kulturnega mediatorja za albansko govorno območje. Delno je zaposlena na tej tezenski osnovni šoli, delno še na osnovni šoli Maksa Durjave.

Najlažje je reči znati morate slovensko

Ker so osnovne šole institucija, s katero imajo družine priseljencev stik, ko si šele urejajo statuse za bivanje pri nas, vidi Jurišić kot enega od možnih načinov, da bi se mehanizem učenja slovenskega jezika tujcev uvajal na podlagi podatkov šol. "Ko bi število tujcev z istega govornega območja v šolah doseglo določen delež, bi se uvedla pomoč, torej ponudil tečaj slovenščine, ki bi pa ga lahko izvajal tudi nekdo drug," pravi Jurišić. "Tujcem, priseljencem je treba ponuditi možnost, da se vključijo v našo družbo. Najlažje je reči, da če pridete k nam, morate znati slovensko, kakor rečejo, ko gremo Slovenci v Nemčijo ali Avstrijo. Toda tam so že postavili temelje, kako se tujci učijo njihovega jezika. Pri nas bi sistem gotovo lahko bolje deloval. Te delavnice, srečanja albansko govorečih žensk na naši šoli so se pokazale kot dobra pot, da pridemo do želenega cilja, da znanje slovenščine prenesemo tudi na odrasle. Včasih smo za prevajalce uporabili tudi učence, a to ni zmeraj uspešno," razlaga ravnatelj OŠ Slave Klavore Danijel Lilek.

Na njihovo šolo je sedaj vpisanih 341 učencev, 25 odstotkov je tujcev. "Poleg učencev s Kosova imamo tudi učence iz Sirije, Turčije, Srbije, Bosne in Hercegovine, zelo pestro paleto. V tej multikulturnosti vidim prednost, to nas bogati. Seveda je uradni jezik slovenščina, a želimo pomagati, omogočiti otrokom, da se lahko vključijo v proces vzgoje in izobraževanja. Nenazadnje tudi staršem, ki sedaj težko pomagajo svojim otrokom," še izpostavlja Lilek. "Ko sem bil v razredu v Pekingu, je, ko so peli, še nekako šlo, ko so začeli izvajati pouk, sem se, ker seveda ne znam kitajsko, počutil izgubljeno. In tako se ti učenci lahko počutijo pri nas. Če pridejo, ko so v prvi triadi, se jezika hitro naučijo, če se vključijo šele v 8. razredu, je situacija že drugačna. Tudi strokovni delavci so pred izzivi. V ospredju je seveda občutenje učenca, ker je temeljno načelo našega dela, da zagotovimo varno, spodbudno in učinkovito učno okolje za vsakogar, ne glede na to, od kod prihaja in kam je namenjen. Je pa treba razumeti tudi učitelje, ki morajo izvajati pouk, a ga učenec ne razume in ne on njega."

Lilek je vesel, da so lahko sodelovali pri tem strokovnem poskusu delavnic. Kakšnih dvajset žensk že drugo šolsko leto redno prihaja na srečanja z Enite Bajraj, ki jih uči osnovnih fraz, komunikacije, da se lažje vključijo v okolje in predvsem urejajo potrebne zadeve pri uradih. "Že po enem letu so vidni učinki. Za zadnje srečanje v prejšnjem šolskem letu so te gospe pripravile kulinarične dobrote svoje države in ob tem skušale čim več govoriti slovensko. Učenje je bilo zanje gotovo težko, a obenem koristno. Povedale so, da si sedaj že upajo same na upravno enoto in urediti osnovne, a zanje zelo pomembne reči," dodaja ravnatelj.

"Priseljenke povedo, da zaradi neznanja slovenskega jezika ne morejo primerno komunicirati tudi v svoji soseski in predstaviti svoje plati zgodbe prihoda v Maribor ter izzivov, s katerimi se tukaj srečujejo. Na urade mora z njimi mož, ki zna vsaj za silo že nekaj jezika. Pri tem pa morda kdo pomisli, češ, moški je nikamor ne pusti. Med njimi so tudi visoko izobražene, znajo se postaviti zase, a dokler ne znajo jezika, ne morejo urejati zadev na primer pri pediatru ter se pri tem spopasti še s kakšnim stereotipom. Zato se skozi projekt trudimo konstruktivno reševati te težave in širši javnosti predstaviti njihove izzive," še razlaga Jurišić, predstavnik RRA Podravje - Maribor.


Integracija tujcev v lokalno okolje

Zadnji ponedeljek v novembru so na OŠ Slave Klavore v sodelovanju z RRA Podravje - Maribor gostili še posvet na temo integracije tujcev v lokalno okolje, na katerem so se predstavniki različnih mariborskih osnovnih šol, nevladne organizacije in predstavniki Mestne občine Maribor srečali s starši šoloobveznih otrok, ki se šele učijo slovenskega jezika. Ena od mam se je ob tem zahvalila šoli za izvajanje neformalnega tečaja jezika.

Vsi prisotni ugotovili, da so izzivi pri podpori integracije zelo podobni, ne glede na državo izvora tujcev. "Tudi na OŠ Maksa Durjave že vrsto let skušamo premostiti zlasti jezikovne težave, zato smo se vključili v različne projekte in programe, ki nam omogočajo, da delamo s priseljenimi otroki in njihovimi starši. Poudaril bi še, da je pomembno vključevanje otrok in staršev tudi v zunajšolske aktivnosti, zlasti športne, da se lahko otroci dokažejo na drugih področjih, vključujejo in tudi hitreje integrirajo," je ob tem povedal Albert Mihajlović, ravnatelj OŠ Maksa Durjave.

Predstavnica Sektorja za izobraževanje pri MOM Tatjana Rebernik je povedala, da pozdravljajo vse akcije, ki lahko pripomorejo k boljši integraciji tujcev: "Tudi sami opozarjamo na naraščajoče potrebe na tem področju in sodelujemo s ključnimi organizacijami, kot je na primer Andragoški zavod – Ljudska univerza, vendar so naše pristojnosti na tem področju dokaj omejene, saj so zanje odgovorna različna ministrstva na državnem nivoju."


Do dokumentov po več letih

Ker Slovenija s Kosovom nima podpisanih sporazumov, pridobivanje dovoljenj za bivanje traja dlje. Dokler pa nimajo dokumentov, tudi k učenju slovenskega jezika težko pristopijo. "Traja lahko tri leta ali celo pet let, da so upravičene do takšnega izobraževanja. Obenem tudi na trg delovne sile težko vstopijo, če ne znajo jezika. Sicer sem, zaradi pomanjkanja delovne sile, prihajajo že delavci iz Nepala, Bangladeša, pravzaprav pa imamo že tukaj celo skupino, ki ne more delati," še ponazarja Jurišić. Z vsemi dilemami, izzivi, s katerimi se soočajo tujci in kako bi lahko morda to spremenili, je seznanil tudi že več poslanskih skupin, predstavnike pristojnih ministrstev, kabinet predsednice države.

Tudi predstavnikoma ministrstva za vzgojo in izobraževanje je predstavil pobudo za vzpostavitev mehanizma pomoči, kjer so na naša poizvedovanja odgovorili, da "gre za zdaj samo za pobudo, ki nikakor še ni dokončno potrjena in za katero je potreben konsenz različnih resorjev". Sicer pa na ministrstvu vključevanju otrok priseljencev na namenjajo veliko pozornosti, izpostavljajo. Zato pripravljajo tudi še dodatne ukrepe, kakor je oblikovanje rešitev za določanje normativov in podlag za začetno učenje slovenščine kot drugega tujega jezika v vrtcih, sistemizacijo delovnih mest, ki bi tudi v primeru majhnega števila na novo vključenih učencev priseljencev zagotovila sistemizacijo delovnega mesta učitelja za izvajanje začetnega pouka slovenščine, ves čas tudi povečujejo število ur učenja slovenščine in pa nadaljnji razvoj učnega gradiva ter skrb za kakovostno poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika, še dodajajo.

Izvirni članek: Mariborski primer dobre prakse, kako se mame učijo slovensko (vecer.com)