Preskoči na glavno vsebino

S projektom Tribute smo v Mariboru pridobili osem specialnih e-koles za ranljive skupine

S projektom Tribute smo v Mariboru pridobili osem specialnih e-koles za ranljive skupine

Minuli teden se je v okviru Evropskega tedna mobilnosti in ReMobil pred Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru odvil že drugi strokovni posvet, tokrat z naslovom Spremenimo potovalne navade. Odprli smo aktualne teme s področja trajnostne mobilnosti na lokalni, regionalni in državni ravni.

Na lokalni ravni cilje trajnostne mobilnosti dosegamo skozi različne projekte, eden takšnih je tudi projekt Tribute, v katerem sodeluje devet partnerjev iz sedmih držav, osredotoča pa se na inovativno in trajnostno mobilnost v mestih. »Nabavili smo šest običajnih in osem specialnih električnih koles, namenjenim predvsem ranljivim skupinam, kot so starejši, gibalno ovirani ter invalidi. Gre za dve kargo kolesi, dve tandem kolesi, dve kolesi za prevoz invalidov z invalidskimi vozički ter dva tricikla. Dobavljene so bile tudi kolesarnice, ki omogočajo možnost polnjenja električnih koles ter mini električno vozilo Maister, ki nas brezplačno prevaža po peš coni ožjega središča Maribora«, je povedala Mateja Bitenc s projektne pisarne Mestne občine Maribor (MOM).

V naši družbi je specialna e-kolesa za gibalno ovirane osebe preizkušal in predstavljal tudi paraolimpijec in parakolesar Primož Jeralič, ki pozdravlja iniciativo MOM, tretje občine v Sloveniji s prilagojenimi kolesi za invalide. »Morate vedeti, da večina invalidov nima možnosti preizkusiti tega, kar je nekaterim samoumevno, to je gibanje, kolesarjenje, veter v laseh. S temi kolesi jim to omogočate in res me veseli, da pri ukrepih trajnostne mobilnosti mislite tudi na ranljive skupine v družbi.«

Podžupan Mestne občine Maribor, dr. Samo Peter Medved pojasnjuje, da: »mariborska občina zelo aktivno stopa po poti trajnostne mobilnosti že več kot 22 let. V prihodnosti nas čaka še veliko projektov, med najbolj odmevnimi so vsekakor dolgo pričakovana prenova Lenta, nato pa se bomo lotili še prenove Trga Revolucije, sprememb režima na starem mostu, elektrifikacije vozil, izgradnje mobilnostnih vozlišč, Dravske kolesarske poti in še veliko več. Treba se je zavedati, da so spremembe težke in da ni vse samo po sebi umevno, saj spreminjamo bivalni prostor in navade z novimi rešitvami in alternativnimi možnostmi, kjer pa je zelo pomembna komunikacija.«

Predstavnik Ministrstva za okolje, podnebje in energijo z Direktorata za prometno politiko Gregor Steklačič je na posvetu največji poudarek namenil ukrepom za povečevanje uporabe trajnostnih mobilnostnih sredstev na državni ravni. »Na direktoratu se trudimo spreminjati potovalne navade z različnimi ukrepi kot so na primer dvig prometnih standardov za izvedbo kolesarjem in pešcem varne infrastrukture. Vse to pa nič ne pomaga, če vzporedno ne spreminjamo miselnosti uporabnikov v prometu. Največja takšna akcija je Evropski teden mobilnosti«, je dejal Steklačič.

Za povezovanje državnih in lokalnih sogovornikov bodo skrbeli Regijski centri mobilnosti, katerih delovanje se testira v okviru projekta ReMOBIL. »Najpomembnejši ukrep je opuščanje uporabe osebnih vozil, povečanje uporabe javnega potniškega prometa in optimizacija logistike. V okviru tega projekta smo pomagali pri načrtovanju državne kolesarske povezave na relaciji Šentilj - Maribor - Slovenska Bistrica. V naslednjem letu se načrtuje vzpostavitev povezave z ladjico med Bresternico in Limbušem, ki bo povezala ti dve pomembni točki tako z vidika kolesarjenja kot turizma,« je povedal Uroš Rozman, direktor RRA-Podravje Maribor.

Sicer pa bodo regije v prihodnosti poskrbele tudi za dobro načrtovanje prometa z regijskimi celostnimi prometnimi strategijami, Ljubljanska urbana regija jo že ima.