Preskoči na glavno vsebino

CRP - Model kolesarskih povezav

Naziv projekta: Izdelava modela kolesarskih povezav po namenu uporabe
Akronim: CRP

Kratek opis projekta:

Za nadgradnjo obstoječega državnega kolesarskega omrežja v Sloveniji bo potrebna analiza uporabnikov posameznih smeri in tako zasnovo omrežja, ki lahko služi tako vsakodnevnim delovnim migracijam s kolesom kot tudi rekreativnim kolesarjem. Pogosto pa se namreč zgodi, da izgradnja kolesarskih stez sledi zgolj rekonstrukciji posamezne prometnice in kasneje ne predstavlja privlačno rešitev za kolesarje, ki se ji posledično raje izogibajo. Prav nerazumevanje različnih načinov uporabe kolesa, nerazumevanje širše slike dnevne mobilnosti, nerazumevanje skrbi za varnost kolesarjev in zgolj tehnična izgradnja kolesarskih poti ali povezav se lahko odražajo v slabi izkoriščenosti kolesarske infrastrukture, kar se tudi pogosto odraža na obstoječih kolesarskih poteh in povezavah ob slovenskih cestah.

Varnostni vidik je danes pri načrtovanju kolesarskih poti in povezav osnovno izhodišče in ne več cilj načrtovanja kolesarskih poti in povezav. Vse več je kolesarskih povezav, ki izpolnjujejo veljavne standarde, treba pa je opozoriti, da ima kolesarjenje velik potencial na zdravje ljudi, izboljšanje kakovosti življenja posameznika in družbe kot celote ter za razvoj trajnostne mobilnosti in posledično znižanje ogljičnega odtisa. Hkrati kolesarjenje daje tudi velik potencial za promocijo Slovenije kot turistične destinacije namenjene primarno kolesarjem (cestno kolesarjenje, gorsko kolesarjenje, daljinsko kolesarjenje itd.).

Navkljub naporom in trudu, ki se v zadnjih letih vlaga označevanje in izgradnjo državnega kolesarskega omrežja, je šele sedaj v Sloveniji v teku vzpostavitev enotne podatkovne baze kolesarskih poti in povezav. Še najdlje od idealnega stanja smo na področju trženja, saj turist, ki obišče Sloveniji ne more dobiti celovitega pregleda nad vzpostavljenimi kolesarskimi potmi in povezavami v Sloveniji na enem mestu. Poskus združitve informacij o kolesarskih poteh v Sloveniji najdemo na spletni strani https://www.slovenia.info/sl/zgodbe/najlepse-kolesarske-poti, ki združuje povezave do desetih (po mnenju snovalcev spletne strani najprivlačnejših) kolesarskih poti. Vendar še vedno nimamo enotne vstopne točke/platforme, kjer bi informacije op kolesarskih poteh in povezavah dobili ne le turisti, temveč tudi dnevni kolesarji, prav tako te informacije niso strukturirane po namenu uporabe ali po tipu uporabnikov.

Ključne probleme, ki pri tem nastajajo, lahko strnemo v naslednje ugotovitve:

  • V Sloveniji enotna evidenca kolesarskih poti in povezav šele nastaja.
  • Obstaja znatno število spletnih strani z informacijami o posameznih kolesarskih poteh in povezavah, nimamo pa enotne vstopne točke (spletne strani), kjer bi različni uporabniki lahko dobili informacija o kolesarskih poteh in povezava v Sloveniji. Pomembna je tudi klasifikacija teh poti in povezav po namenu uporabe.
  • Načrtovanje kolesarskih poti in povezav pogosto poteka brez jasnih ciljev in opredeljenih ciljnih skupin uporabnikov, kar se posledično odraža v sami trasi kolesarske poti, zato je treba preveriti obstoječe standarde za njihovo načrtovanje.

Ključni cilji:

Ugotovimo torej lahko, da v Sloveniji sicer obstaja vedno več dobro označenih kolesarskih poti in povezav, vendar le te še niso klasificirane po namenu uporabe ter tipu uporabnikov. Prav tako je vedno bolj pereč problem razdrobljenosti informacij o kolesarskih poteh in povezavah, zato jih uporabniki pogosto niti ne dosežejo.

Rešitev je tako v opredelitvi kolesarskih poti in povezav po namenu za dnevno mobilnost in za turizem ter po tipu uporabnikov. Kolesarske poti morajo hkrati zadovoljiti tudi potrebe na lokalne skupnosti in vsakodnevnega življenja prebivalcev ob njej. Še posebej pomembna je ponudba dodatnih dejavnosti za ranljive družbene skupine in ljudi z različnimi oviranostmi. S kolesarskimi potmi lahko učinkovito dopolnjujemo tudi zeleno infrastrukturo, podpremo trajnostno mobilnost ter zmanjševanje hrupa in onesnaženosti zraka ter trajnostni prostorski razvoj ne le na ravni lokalnih skupnosti, temveč tudi na regionalni in državni ravni.

Glede na predlagano klasifikacijo bo treba zagotoviti tudi delitev pristojnosti (državna, regionalna, lokalna) z vidika načrtovanja in izgradnje in vzdrževanja kolesarskih poti in povezav, saj se bodo posamezni tipi povezav lahko medsebojno tudi prekrivali. Prav tako pa je ena izmed pomembnejših nalog tudi vzpostavitev združene aplikacije (skupne platforme) o vseh kolesarskih povezavah.

Delovni sklopi

DP 1: Podroben pregled relevantne literature in virov ter nabor primerov dobre prakse doma in v tujini
DP 2: Analiza stanja z vidika klasifikacije kolesarskih povezav po namenu uporabe v tujini
DP 3: Analiza stanja z vidika klasifikacije kolesarskih povezav po namenu uporabe v Sloveniji
DP 4: Sinteza analitičnega dela (iz DP2 in DP3)
DP 5: Predlog modela kolesarskih povezav po namenu uporabe
DP 6: Diseminacija rezultatov raziskovalnega projekta
DP 7: Organizacija raziskovalnega projekta



Vodilni partner
: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Projektno partnerstvo: RRA Podravje - Maribor

Trajanje projekta: 1. oktober 2023 – 30. september 2025.

Vir financiranja: ARIS Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS, MOPE (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo)