Pravi popotnik je tisti,
ki idoč skozi prostor, neopazen in tih
ne dvigne niti delčka prahu.
(kitajski pregovor).
Zadnji teden v mesecu maju je že 50 let posvečen slovenskim gozdovom. Z vrsto prireditev in dogodkov v tem tednu smo želele institucije in organizacije, ki jim je skupna skrb za slovenski gozd, opozoriti na pomen tega največjega slovenskega naravnega bogastva za blaginjo ljudi in celotne družbe ter na nujnost skrbnega ravnanja s to dediščino prejšnjih generacij, za bodoče.
V Tednu gozdov vsako leto, pa tudi letos so po Sloveniji potekale prireditve za popularizacijo gozdov in gozdarstva v organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije s partnerji pod naslovom: »Skrbno z gozdom«.
Gozdovi so v svoji biološki raznovrstnosti največji ekosistemi na kopnem. V tem ekosistemu živi več kot 80 % kopenskih vrst živali, rastlin in žuželk. Zagotavljajo tudi zavetišče, delovna mesta in varnost za skupnosti, ki so odvisne od gozdov. Gozdovi so del našega življenja na različnih nivojih, katerih se vse premalo zavedamo.
Ko spijemo kozarec vode, zapišemo v zvezek, vzamemo zdravila za vročino ali zgradimo hišo, smo z gozdovi vedno v stiku. In vendar so ti in številni drugi vidiki našega življenja na tak ali drugačen način povezani z gozdovi. Gozdovi, njihovo trajnostno upravljanje in uporaba virov, tudi v krhkih ekosistemih, so ključni za boj proti podnebnim spremembam. Nedvomno prispevajo k blaginji sedanjih kot prihodnjih generacij. Gozdovi igrajo tudi ključno vlogo pri zmanjševanju revščine in pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja.
Gozdarstvo v Sloveniji izrazito zaznamuje sodelovanje – med lastniki gozdov, javno gozdarsko službo in obiskovalci gozdov; med organizacijami in deležniki, ki delujejo v gozdnem prostoru, in drugimi. V okviru tedna gozdov je bil poudarek predvsem na »Gozdnem bontonu«, »Obisku v naravi«, spoštovanju pravic lastnikov gozda, ter trenutno perečima tematikama vožnje v naravnem okolju in obiska zavarovanih gozdnih območij.
Zdajšnji koncept prostega časa v Evropi se je začel razvijati sredi 19. stoletja, in sicer z razvojem industrijske revolucije, tovarn in kapitalizma. Prostemu času prebivalci Evropske unije dajemo pomembno vlogo. 40 % prebivalcev Evropske unije, ki se ukvarja s športom ali katero drugo fizično aktivnostjo (kot je npr. kolesarjenje kot mobilnost, vrtnarjenje, ples), to izvaja v parku, na prostem ali v podobnem okolju, medtem ko v Sloveniji nad 60 % prebivalcev.
Tehnološki napredek je omogočil več različne rekreacije in športov na prostem, kakor tudi povečanje števila ljudi, ki se ukvarjajo z njimi. Element tekmovalnosti vse preveč posega v aktivnosti, ki v bistvu temeljijo na doživetju, izkustvu, …
V zadnji anketi Zavoda za gozdove Slovenije na temo o dostopnosti gozdov v Sloveniji, je pokazala, da petina obišče gozd vsak dan in polovica vsaj enkrat na teden. Dve tretjini se odpravita v gozd peš, dobra četrtina pa z avtom. Večina se v gozdu sprehaja, kar 16 odstotkov s psom. O svojem obnašanju v gozdu imajo zelo dobro mnenje, slabšega pa o drugih, pri katerih jih najbolj moti odlaganje odpadkov. Sedem odstotkov vprašanih je že prišlo v konflikt z lastnikom gozda, največkrat zato, ker se lastnik ni strinjal, da bi se v njegovem gozdu rekreirali ali nabirali gozdne sadeže in zelišča.
Na območju Pohorja je eden izmed najbolj aktualnih problemov vožnja v naravnem okolju, ki jo ureja množica zakonskih predpisov. Vožnjo v naravnem okolju pravno pokrivajo Zakon o ohranjanju narave (od leta 2014 dalje, ko je z novelo le-tega prenehala veljati Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju), Zakon o gozdovih in Zakon o planinskih poteh.
Vožnje v naravnem okolju imajo mnogo kvarnih vplivov in so večplastni. V prvi vrsti je to hrup motornih vozil, pa sprememba tal, ki je zelo očitna z veliko poškodb na zemlji, uničeno travno rušo, povečano erozijo, itd. Nedvomno pa pomeni tudi lokalno uničenje pridelka na travnikih ali škodo na mladem drevju.
Prostoživeče živali so najbolj občutljive in se hitro vznemirijo, vožnja po rastišču kakšne izmed redkih ali ogroženih rastlin resno ogrozi prisotnost te vrste v širšem prostoru ali celo spremeni rastiščne razmere do te mere, da rastlina ne more več uspevati.
Pri preprečevanju oziroma omejevanju negativnih vplivov vožnje v naravnem okolju spoznavamo, da samo ozaveščanje ni dovolj. Res pa je, da k rešitvi problemov v zvezi z vožnjo v naravnem okolju lahko največ prispevajo uporabniki vozil, tako da upoštevajo predpise in so obenem spoštljivi do gozda, do drugih rekreativcev oziroma obiskovalcev gozda in še najbolj do lastnikov gozdov. V tem smislu je zelo pomembno vzgajati tudi mlajše generacije.
V Sloveniji, pa tudi v več državah Evrope, imamo zagotovljen prost vstop v naravo, kar pomeni prosto hojo oseb po gozdu ter drug dostop v gozd, ki se izvaja na lastno odgovornost in je v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove.
V srčiki razmišljanja, kakšno življenjsko okolje potrebujemo, da smo bolj zdravi in da se bolje počutimo, ima tudi t. i. »skupni pašnik« omejen prostor s svojo nosilno zmogljivostjo.
Vsi lahko ravnamo skrbno z gozdom in gozdnim – naravnim prostorom. Še kako je potrebno vzpodbujati usposabljanje, izobraževanje in informiranje obiskovalcev o odgovornem dostopanju in medsebojni strpnosti ter spoštovanju. Bodimo ozirni do drugih obiskovalcev, do gozdnega ekosistema in do lastnikov.
Vabim vas, da si o omenjeni tematiki preberete več na povezavi: Gozdni bonton.
Jože Prah
Zavod za gozdove Slovenije in Turistična zveza Slovenije