Regionalno prostorsko planiranje

Urejanje prostora na regionalni ravni je ključnega pomena za skladen regionalni in uravnotežen prostorski razvoj države. Instrument prostorskega načrtovanja na regionalni ravni je regionalni prostorski plan (v nadaljevanju RPP), prostorski strateški akt, s katerim se država in občine na podlagi Strategije prostorskega razvoja Slovenije, njenih akcijskih programov, drugih razvojnih aktov države in razvojnih ciljev EU dogovorijo in uskladijo o prostorskem razvoju posamezne razvojne regije in določijo bistvene razvojne priložnosti in usmeritve za občinske prostorske akte.

RPP je podlaga za pripravo regionalnega razvojnega programa, ki se pripravlja po predpisih o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. RPP mora biti sprejet pred regionalnim razvojnim programom iz prejšnjega ali sočasno z njim.

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3a) dosledno izpeljuje načelo usklajevanja interesov in sodelovanja med udeleženci pri urejanju prostora z inštrumentom priprave regionalnih prostorskih planov. Naloge, ki se nanašajo na regionalno prostorsko planiranje, so izredno pomembne za upravljanje celotnega sistema urejanja prostora, zato je proces priprave prve generacije RPP nujen.

Regionalni prostorski plan sprejme Razvojni svet regije po predhodni potrditvi Vlade Republike Slovenije in Sveta regije. ZUreP-3 določa, da se sredstva za pripravo RPP zagotavljajo v občinskih in v državnem proračunu, pri čemer državni proračun zagotovi 60%, občine pa prispevajo 40%.

Shema povezovanja razvojnega in prostorskega planiranja in načrtovanja (povzeta iz obrazložitve ZUreP-2 (vir: MOP-DzPGS, 2017))

S pripravo RPP se uresničuje načelo usklajevanja interesov in sodelovanja državne in občinske ravni na območju posamezne razvojne regije. V RPP se država in občine dogovorijo in uskladijo o prostorskem razvoju posamezne razvojne regije in določijo bistvene razvojne priložnosti in usmeritve za občinske prostorske akte. Po drugi strani pa je treba v RPP konkretizirati razvojne cilje iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, njenih akcijskih programov ter regionalne politike in drugih razvojnih aktov države ter pri tem izhajati iz prostorskih potencialov, ki jih oblikujejo specifične kombinacije gospodarskih, družbenih in okoljskih značilnosti v urbanih, ruralnih ali obmejnih območjih v Sloveniji.

RPP vsebuje usmeritve za prostorski razvoj regije, predvsem usmeritve za razvoj poselitve, za razvoj gospodarske javne infrastrukture in za urejanje krajine s poudarkom na ohranjanju krajinske identitete. Usmeritve se prednostno podajo glede na pomembne razvojne možnosti ali probleme v razvojni regiji.

Dogovorjene rešitve v RPP morajo tako država kot občine upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju in pri izvedbi načrtovanih prostorskih ureditev. Občine morajo usmeritve RPP glede zasnov posameznih ureditev lokalnega pomena (npr. večje gospodarske in industrijske cone) upoštevati pri pripravi občinskih prostorskih načrtov, na državni ravni pa morajo resorji zasnove prostorskih ureditev državnega pomena upoštevati pri pripravi državnih prostorskih načrtov.

Svet podravske regije je na 52. seji s sklepom 4/52 potrdil Regionalno razvojno agencijo za Podravje - Maribor za pripravljavca regionalnega prostorskega plana za območje razvojne regije Podravje.

Skupaj s partnerji prispevamo k trajnostnim ciljem Združenih narodov do 2030