V francoskem Vesoulu je 17. julija 2026 potekala zaključna konferenca projekta OUT4INGOV, ki se izvaja v okviru programa Interreg Alpski prostor. Projektni partnerji so po letu in nekaj mesecih intenzivnega razvoja, preizkušanja in soustvarjanja predstavili rezultate, ki niso ostali le na ravni idej. Razviti modeli so bili preverjeni v lokalnih okoljih, nadgrajeni na podlagi izkušenj mladih in deležnikov ter pripravljeni za prenos v druga alpska in evropska območja.
Zaključna konferenca je 17. julija 2026 v veličastni dvorani Mestne občine Vesoul povezala približno 40 udeležencev v živo in še 14 na daljavo. Med njimi so bili predstavniki lokalnih oblasti, mladinskih politik, evropskih organizacij, razvojnih institucij, projektnih partnerjev in mladih, ki so bili ves čas v središču projekta.
Dogodek ni pomenil zgolj zaključka projektnih aktivnosti. Predstavljal je trenutek, ko so se ideje, pogovori, srečanja in številne ure skupnega dela povezali v konkretne rezultate. Rezultate, ki kažejo, da je mogoče mlade vključiti v odločanje na način, ki presega simbolično sodelovanje in jim omogoča dejanski vpliv na razvoj okolja, v katerem živijo, študirajo ali delajo. Slovenski pilotni projekt sta na zaključni konferenci predstavili Ivana Balent, članica Posvetovalnega telesa mladih Maribor in dr. Amna Potočnik iz RRA Podravje - Maribor.
Trije lokalni modeli, skupen evropski izziv
Projekt OUT4INGOV se je osredotočil na enega najpomembnejših izzivov alpskega prostora: odhajanje mladih iz manjših, gorskih in nemetropolitanskih območij.
Namesto da bi mobilnost mladih razumeli zgolj kot izgubo, so partnerji iskali odgovore na vprašanje, kako izkušnje tistih, ki so odšli, tistih, ki so ostali, in tistih, ki se vračajo, spremeniti v novo razvojno priložnost za lokalne skupnosti.
V okviru projekta so bili razviti in preizkušeni trije modeli vključevanja mladih v lokalno upravljanje:
– Posvetovalno telo mladih Maribor
– Mladinska mreža doline Cembra
– Observatorij za migracije mladih Vesoul
Vsak model je nastal v drugačnem lokalnem okolju, vendar so vsi izhajali iz istega prepričanja: mladi ne smejo biti zgolj predmet mladinskih politik, temveč njihovi dejavni soustvarjalci.
Posvetovalno telo mladih Maribor: Od slišanega glasu do konkretnih sprememb
Pri RRA Podravje - Maribor smo v sodelovanju z mladimi, Mestno občino Maribor in lokalnimi deležniki razvijali pilotni model Posvetovalnega telesa mladih Maribor.
V letu in nekaj mesecih razvoja je bilo izvedenih šest srečanj, ki so mlade postopoma vodila od prepoznavanja njihovih potreb do razumevanja delovanja lokalne uprave in priprave izvedljivih predlogov.
Proces je temeljil na treh povezanih korakih:
– prepoznavanju prednostnih izzivov mladih,
– spoznavanju postopkov lokalnega upravljanja in občinskega proračuna,
– oblikovanju konkretnih in finančno izvedljivih predlogov.
V proces so bili vključeni študenti, mladi brez zaposlitve ali izobraževanja, novopriseljeni mladi, mladi z začasnim prebivališčem ter mladi iz različnih kulturnih okolij. Prav raznolikost sodelujočih je bila ena izmed največjih vrednosti pilotnega modela.
Mladi niso ostali le pri razpravi. Pripravili so formalno pobudo za spremembo pravil participativnega proračuna Mestne občine Maribor. Zavzeli so se za to, da bi lahko pri razvoju mesta sodelovali tudi posamezniki, ki v Mariboru živijo, študirajo ali delajo, čeprav v mestu nimajo prijavljenega stalnega prebivališča.
Mestna občina Maribor se je na pobudo odzvala in začasnim prebivalcem omogočila vključevanje v proces participativnega proračuna. To je bil konkreten dokaz, da lahko strukturirano sodelovanje mladih vodi do dejanskih sprememb lokalnih pravil in praks.
Pomemben korak je bilo tudi neposredno srečanje mladih s podžupanom Mestne občine Maribor. Mladi so lahko svoje ugotovitve, predloge in pričakovanja predstavili neposredno političnemu vodstvu. S tem se je njihov glas premaknil iz prostora delavnic v formalni proces lokalnega odločanja.
Model, pripravljen za prenos v druga okolja
Eden najpomembnejših dosežkov projekta je, da pridobljene izkušnje ne bodo ostale omejene na Maribor, dolino Cembra in Vesoul.
Partnerji so modele oblikovali tako, da jih je mogoče prilagoditi in uporabiti tudi v drugih občinah, regijah in podeželskih ali gorskih območjih. Izkušnje Posvetovalnega telesa mladih Maribor so bile zato zbrane v priročniku z metodami, koraki, predlogami in priporočili za izvedbo.
Priročnik je pripravljen v slovenskem in angleškem jeziku ter omogoča, da druga okolja ne začnejo povsem od začetka, ampak lahko uporabijo že preizkušen proces in ga prilagodijo svojim potrebam.
Ključna sporočila mariborskega modela so jasna: sodelovanje mladih mora biti strukturirano, vključevati mora raznolike skupine in imeti jasno povezavo z odločevalci. Predvsem pa mora mladim pokazati, kaj se je zgodilo z njihovimi predlogi. Le tako se lahko prepreči občutek, da je njihovo sodelovanje zgolj simbolično.
Platforma za povezovanje tistih, ki so odšli, in tistih, ki so ostali
Na zaključni konferenci je bila predstavljena tudi digitalna platforma OUT4INGOV, ki povezuje mlade iz alpskega prostora, lokalne skupnosti, organizacije in druge zainteresirane deležnike.
Platforma je prostor za izmenjavo življenjskih zgodb, priložnosti, znanj in informacij. Namenjena je mladim, ki so zapustili svoje domače okolje, tistim, ki so ostali, ter tistim, ki razmišljajo o vrnitvi ali ohranjanju povezav s krajem izvora.
Mobilnost mladih namreč ne pomeni nujno dokončne izgube. Ko lokalna okolja mladim omogočijo, da ostanejo povezani, sodelujejo pri razvoju in prispevajo svoje izkušnje, lahko odseljevanje preraste v kroženje znanja, idej in talentov.
Sodelovanje se z zaključkom projekta ne končuje
Projektni partnerji so podpisali memorandum o sodelovanju, s katerim so izrazili pripravljenost za nadaljnje povezovanje tudi po uradnem zaključku projekta.
Sodelovanje se bo nadaljevalo z izmenjavo izkušenj, uporabo razvitih orodij, širjenjem modelov in iskanjem novih priložnosti za vključevanje mladih v lokalni in regionalni razvoj.
Zaključna konferenca v Vesoulu je tako pomenila predvsem začetek novega poglavja. Pokazala je, kaj je mogoče doseči, ko mladi dobijo zaupanje, znanje, strukturo in neposredno povezavo z odločevalci.
Pripadnost se začne z občutkom, da je naš glas slišan. Prihodnosti alpskega prostora zato ne smemo oblikovati za mlade, ampak skupaj z njimi.
Nič o mladih brez mladih.
Več informacij in možnosti sodelovanja je na voljo na platformi:
https://out4ingov.eu/
#OUT4INGOV #Interreg #InterregAlpskiProstor #MobilnostMladih #SodelovanjeMladih #RazvojRegij
