V okviru projekta DiCE so bile v oktobru in novembru 2023 organizirane številne delavnice, namenjene vključevanju različnih skupin v razprave o reciklaži elektronskih odpadkov. Med udeleženci je bilo tudi več kot 50 študentov Univerze v Mariboru, ki so predstavljali Filozofsko fakulteto (smer geografija) in Ekonomsko-poslovno fakulteto. Njihovi vpogledi, zbrani med delavnicami, ponujajo zanimiv pogled mladih na recikliranje medicinskih e-odpadkov, ki postaja vse bolj pereča tematika v sodobnem svetu.
Ključne ugotovitve o odnosu študentov do reciklaže e-odpadkov
Študenti so ocenili 22 trditev, povezanih z reciklažo elektronskih odpadkov, na lestvici od 1 (sploh se ne strinjam) do 5 (povsem se strinjam). Najvišjo stopnjo soglasja sta dosegli trditvi:
„Vračanje elektronskih odpadkov se mi zdi smiselno.“
„Vračanje elektronskih odpadkov se mi zdi odgovorno.“
Ti rezultati odražajo splošno ozaveščenost študentov o pomenu upravljanja z e-odpadki. Na drugi strani so najnižjo stopnjo strinjanja prejeli izjavi:
„Za vračanje elektronskih odpadkov uporabljam klicni center proizvajalca.“
„Elektronske odpadke prodam naprej.“
To kaže, da se zgolj malo študentov aktivno vključuje v takšne prakse.
Kronične bolezni in uporaba medicinskih naprav med študenti
Zanimiv podatek iz delavnic je, da je skoraj 18 % študentov poročalo o kronični bolezni, ki traja več kot tri mesece, vključno z alergijami, depresijo, sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi.
Več kot 80 % udeležencev je navedlo, da doma uporablja digitalne medicinske naprave, pri čemer so najpogostejše:
Merilniki krvnega tlaka
Digitalni termometri
Pametne ure
Pogosta uporaba teh naprav poudarja pomen ustreznega ravnanja z medicinskimi e-odpadki, saj je treba preprečiti njihovo nepravilno odlaganje.
Odnos do odstranjevanja baterij in medicinskih naprav
Ker so baterije sestavni del večine gospodinjstev, so študenti delili svoje navade glede njihovega odstranjevanja:
Več kot polovica jih zbirne točke redno uporablja.
Tretjina jih baterije zbira doma, dokler jih ne zbere dovolj za odlaganje.
Le en študent je navedel, da uporablja polnilne baterije.
Ključne razlike med odstranjevanjem baterij in medicinskih naprav
Študenti so izpostavili več razlik pri ravnanju z baterijami in medicinskimi napravami:
Baterije veljajo za bolj nevarne kot medicinske naprave.
Zbirnih točk za baterije je bistveno več kot za medicinske naprave.
Baterije lahko puščajo nevarne snovi, medtem ko medicinske naprave predstavljajo tveganje za okužbe, zlasti če so bile v stiku s pacientom.
Baterije so lažje reciklirati kot medicinske naprave.
Medicinske naprave imajo daljšo življenjsko dobo kot baterije in jih zavržemo redkeje.
Vračanje digitalnih medicinskih naprav: preference in pomisleki
Ko so študenti spoznali možnost vračanja digitalnih medicinskih naprav, kot so pametni obliži in pametne škatlice za zdravila, je večina (73 %) izrazila željo, da bi naprave osebno oddali na zbirnih mestih.
18 % bi raje izbralo storitev prevzema na domu.
9 % bi kombiniralo obe možnosti.
V razpravah sta se kot ključni vprašanji večkrat pojavili varnost in zaupanje. Mnogi študenti menijo, da so zdravstveni delavci najbolj primerni za upravljanje z medicinskimi odpadki, saj lahko preprečijo morebitna higienska in kontaminacijska tveganja. Prav tako so izpostavili udobje vračanja naprav ob rednih zdravniških pregledih, še posebej, če so povezani z njihovim zdravstvenim stanjem.
Najboljša mesta za vračilo medicinskih naprav
Študenti so kot najbolj primerne lokacije za vračilo medicinskih naprav najpogosteje izbrali:
Nakupovalna središča
Bolnišnice
Izobraževalne ustanove
Postaje javnega prevoza
Poštne poslovalnice
Te lokacije so priljubljene zaradi svoje dostopnosti in priročnosti, saj jih dnevno obišče veliko število ljudi. Poleg tega nakupovalna središča in bolnišnice že služijo kot zbirna mesta za e-odpadke, kar jih naredi logično izbiro tudi za medicinske naprave.
Zaključne misli: pomen reciklaže medicinskih e-odpadkov
Študenti so tekom delavnic spoznali, da je ustrezno ravnanje z medicinskimi e-odpadki ključno za zmanjšanje okoljskih obremenitev in spodbujanje trajnostnih praks.
Izpostavili so potrebo po:
Večji ozaveščenosti o e-odpadkih, zlasti med starejšimi generacijami.
Večji dostopnosti zbirnih točk na priročnih lokacijah v mestu.
Podpori države in javnih kampanjah, ki bi olajšale vračanje in reciklažo medicinskih naprav.
Veliko študentov prej ni razmišljalo o vplivu medicinskih e-odpadkov ali o ponovni uporabi elektronskih naprav. Delavnice so jim ponudile dragoceno priložnost za razmislek o tej temi ter prepoznanje njihove lastne vloge pri varovanju okolja.
Z vračanjem neuporabljenih ali zastarelih naprav, kot so pametni obliži in škatlice za zdravila, lahko posamezniki prispevajo k zmanjšanju e-odpadkov in podprejo krožno gospodarstvo.
Pripravila: Špela Flegar, RRA Podravje - Maribor