Obnova Krakovske deklaracije za prihodnost gorskih regij
V Krakovu je med 9. in 10. septembrom potekalo slavnostno srečanje ob 30-letnici delovanja Euromontane, združenja za gorska območja. Namen dogodka je bila obnova skupne zaveze za trajnostni razvoj gorskih območij.
Srečanja smo se skupaj z več kot 120 deležniki iz vse Evrope udeležili tudi predstavniki RRA Podravje - Maribor, ki smo člani upravnega odbora omenjenega združenja. Kot koordinatorji Partnerstva za Pohorje se zavedamo pomena vključenosti in sodelovanja v širšem mednarodnem kontekstu, izmenjave znanj in izkušenj ter izvajanja projektov, namenjenih spodbujanju in razvoju gorskih območij.
Euromontana – tri desetletja varovanja in povezovanja gorskih območij
Dogodek v Krakovu je bil obenem priložnost, da se spomnimo začetkov in doseženih mejnikov Euromontane v zadnjih 30-tih letih. Pred tridesetimi leti so se namreč prav tu predstavniki gorskih regij iz vse Evrope zbrali in poudarili, da gore niso obrobje Evrope, temveč skupna dediščina, ki jo je treba varovati in za katero je potrebno skupno ukrepanje.
Leta 1995 se je Euromontana s Krakovsko deklaracijo uradno zavezala varovanju skupnosti, pokrajin in kultur teh območij, gradnji čezmejnega sodelovanja ter prizadevanju za spoštovanje posebnih izzivov in prispevkov gorskih regij.
Od preteklih do sodobnih izzivov
Od leta 1995 se je politični kontekst za evropske gorske regije močno spremenil. Nekateri izzivi, kot sta odseljevanje s podeželja in dostop do storitev, ostajajo enako pereči kot nekoč, medtem ko so se pojavili novi - kot so pospešeni vplivi podnebnih sprememb ter zeleni in digitalni prehod.
Hkrati so bili doseženi pomembni napredki, na primer pri zaščiti in označevanju gorskih proizvodov na evropski ravni, kjer je Euromontana odigrala odločilno vlogo. Naše zahteve so se temu primerno razvijale: od prizadevanj za prepoznavnost v evropskih politikah do klica po konkretnih, dobro financiranih in lokalno prilagojenih rešitvah, oblikovanimi z in za gorske skupnosti.
Nova Krakovska deklaracija 2025
V Krakovu smo se zbrali, da bi obnovili svojo zavezo trajnostnemu razvoju gorskih območij s podpisom nove Krakovske deklaracije 2025 o nameri za prihodnost.
Prenovljena Deklaracija vključuje:
- Izjavo o trenutnih in prihodnjih izzivih za gorska območja, kot posodobitev izvirne Krakovske deklaracije
- Konkretno zavezo v 10-tih točkah, ki poziva k pravičnosti, priznanju in ukrepanju, da bodo gorska območja v celoti vključena v okoljske, gospodarske in socialne cilje Evropske unije
1. Prelomnica za evropske gore
Čeprav je bil v zadnjih tridesetih letih dosežen napredek – od večje prepoznavnosti v političnih razpravah do novih mrež sodelovanja in pobud, je še veliko treba storiti. Zato opozarjamo: prepoznavanje brez ukrepanja ni dovolj. Obljube, dane gorskim regijam – vključno s tistimi, zapisanimi v 174. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije – ostajajo v veliki meri neizpolnjene. Gorske regije so še vedno podcenjene, premalo financirane in v slabšem položaju pri oblikovanju evropskih in nacionalnih politik.
Soočamo se z obdobjem vse večjih izzivov:
- Podnebne spremembe najbolj prizadenejo gorska ozemlja, spreminjajo pokrajino in vplivajo tako na ekosisteme kot na človeške dejavnosti.
- Odseljevanje s podeželja in staranje prebivalstva zmanjšujeta vitalnost.
- Gorska gospodarstva so zaradi strukturnih slabosti pod povečanim pritiskom.
- Dostop do osnovnih storitev postaja vse težji.
Kljub temu gorske skupnosti še naprej upravljajo in varujejo ekosisteme ter pokrajine, ki Evropejcem zagotavljajo kakovostno hrano, shranjujejo ogljik, zagotavljajo vodo, ponujajo naravne in kulturne izkušnje, poganjajo biogospodarstvo in podpirajo biotsko raznovrstnost. Njihovo blagostanje je skupna odgovornost Evrope.
2. Naša skupna zaveza
Podpisniki – predstavniki gorskih skupnosti, lokalnih in regionalnih oblasti, akademske sfere, podjetij in civilne družbe – izdajamo to obnovljeno Deklaracijo ne le kot spomin na pretekle zaveze, temveč kot klic k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju.
Slišimo vse večjo zaskrbljenost v podeželskih območjih po vsej Evropi: odločitve, sprejete na centralni ravni, prepogosto ne upoštevajo dejanskega stanja na terenu. Strategije se morda zdijo obetavne na papirju, a njihovo izvajanje ostaja počasno. Gorska območja so cenjena in občudovana zaradi svoje lepote, a prezrta v oblikovanju politik. To logiko zavračamo.
3. Zagotavljanje pravice do bivanja
Vsakdo bi moral imeti možnost, da živi, dela in uspeva v svoji domači skupnosti. Za gorska območja to pomeni ciljno usmerjene naložbe v storitve, infrastrukturo, priložnosti in povezljivost. Pomeni ceniti gorske kmete in gozdarje. Pomeni podporo mladim, ženskam, novim podjetjem in sodelovanju. Pomeni zagotoviti, da zeleni in digitalni prehod dosežeta gorska območja in odgovorita na njihove posebne potrebe. Skratka, pomeni zagotoviti resnično "pravico do bivanja" za vse evropske državljane.
4. Onkraj ozkih pogledov
Javne oblasti morajo priznati strateško vrednost teh regij – bodisi v smislu varnosti preskrbe s hrano, biotske raznovrstnosti, upravljanja z vodami ali gospodarskega potenciala. Gorske skupnosti niso le upravičenci; so skrbniki zapletenih ekosistemov, varuhi kulturnih tradicij in hkrati območja z močnim potencialom za inovacije.
5. Izziv generacijske prenove
Generacijska prenova je ključna za prihodnost gorskih območij. Ustvariti moramo okolja, v katerih mladi vidijo prihodnost, kjer so podprti pri inoviranju, prevzemanju kmetij in podjetij ter oblikovanju svojih skupnosti. Kot Euromontana nenehno poudarja, so mladi pripravljeni sodelovati, če dobijo resnične priložnosti. Prav tako je treba v celoti priznati in okrepiti vlogo žensk pri ohranjanju gorskih gospodarstev in skupnosti, kot je bilo izpostavljeno v dosedanjem delu Euromontane na področju enakosti spolov in vključevanja. Podpora ženskemu podjetništvu, voditeljstvu in udeležbi je ključna za odpornost in vitalnost teh regij.
6. Izkoristiti priložnosti proračuna EU po letu 2027
Finančni instrumenti so prevečkrat preveč zapleteni, centralizirani in odmaknjeni od resničnih izkušenj akterjev v gorskih območjih. Čeprav se EU in nacionalne strategije morda sklicujejo na gorska območja, brez prilagojenih pristopov ni mogoče zagotoviti smiselnega izvajanja. Proračun EU po letu 2027 predstavlja ključno priložnost za popravek tega stanja in resnično odražanje evropske teritorialne raznolikosti. Glavni instrumenti, kot sta skupna kmetijska politika in kohezijska politika, morajo sprejeti pristope, ki so specifični za gorska območja in odgovarjajo na posebne potrebe in prednosti teh regij.
V trenutnem osnutku večletnega finančnega okvira podeželski razvoj nima jasne in namenske proračunske vrstice. Njegovi cilji so v nevarnosti, da se razredčijo znotraj širših postavk in tekmujejo z drugimi prioritetami. Tudi sama kohezijska politika je ogrožena z renacionalizacijo, kar bi preprečilo ustrezno odzivanje na lokalne potrebe. Če želi Evropa izpolniti svoje zaveze glede kohezije in solidarnosti, mora MFF (Večletni finančni okvir Evropske unije) po letu 2027 zagotoviti podeželskemu razvoju pregledne dodelitve in namensko spremljanje ter zagotoviti, da se politike oblikujejo in izvajajo čim bližje gorskim območjem. V vseh gorskih državah moramo preseči simbolično priznanje in se usmeriti v praktične, dobro financirane rešitve, ki so oblikovane v sodelovanju z gorskimi skupnostmi in jih vodijo tisti, ki ta območja najbolje poznajo.
7. K večji skladnosti politik
Kot osnovo za večjo skladnost politik pozivamo k sprejetju jasne, skupne definicije gorskih območij na evropski ravni, ki bi se uporabljala kot izhodišče v vseh evropskih politikah. Ta ne bi smela nadomestiti obstoječih nacionalnih ali regionalnih definicij, ki ostajajo bistvene, temveč bi zagotovila usklajen referenčni okvir za institucije EU. Takšna osnovna definicija bi okrepila skladnost med politikami, preprečila neskladja med sektorskimi instrumenti in zagotovila enako obravnavo gorskih regij po vsej Evropi – zlasti v državah članicah, kjer definicija trenutno ne obstaja.
8. Pametne, trajnostne in odporne
Verjamemo v pameten in trajnosten razvoj. Vidimo prihodnost "pametnih gora", kjer tehnologija premaguje razdalje, kjer se viri upravljajo lokalno, kjer se lokalna gospodarstva diverzificirajo onkraj kmetijstva in turizma, kjer mladi ostajajo in se vračajo, kjer odpornost na podnebne spremembe raste s pomočjo lokalnega znanja in solidarnosti.
Da bi lahko gorske skupnosti dolgoročno igrale svojo ključno vlogo, morajo biti hkrati okoljsko trajnostne in gospodarsko odporne. Vemo, da rešitve že obstajajo, in sicer v energetsko neodvisnih vaseh, v zadrugah, ki oživljajo lokalne sektorje volne ali lesa, v mladinskih projektih, ki povezujejo dediščino s sodobnim podjetništvom. Rešitve se skrivajo tudi v tem, da se vrednost, ustvarjena iz gorskih naravnih virov – kot so voda, gozdovi, energija in turizem – neposredno vrača v dobrobit skupnosti, ki jih gostijo in upravljajo. Mehanizmi pravične delitve koristi, bodisi prek obdavčitve, dajatev ali prerazporeditve dohodkov, so nujni za zagotovitev, da ustvarjena vrednost podpira lokalni razvoj in zmanjšuje socialno-ekonomske razlike. Potrebna je politična volja, da se te prakse razširijo, prožna sredstva za njihovo podporo in priznanje, da gore niso problem, temveč del rešitve.
9. Evropa potrebuje Pakt za gore
Zato pozivamo Evropsko unijo, njene države članice in regije ter druge evropske gorske države, naj priznajo strateški pomen gorskih območij in z njimi sodelujejo v pravem partnerstvu. Podpiramo pobudo, ki je nastala v Alpah, za ustanovitev Evropskega pakta za gore – zavezujoče obveznosti med institucijami EU, regijami in civilno družbo, da se zagotovi dolgoročno in medsektorsko priznavanje gorskih območij.
Ta Pakt mora zagotoviti, da se posebne značilnosti gorskih regij sistematično upoštevajo na usklajen način v vseh evropskih politikah in programih. Spremljati ga mora observatorij za zbiranje podatkov in kazalnikov, specifičnih za gore, ter namensko spremljanje na ravni EU. Le tako se lahko izpolni obljuba 174. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
10. Skupna prihodnost
Ta Deklaracija je več kot sporočilo zaskrbljenosti. Je zahteva po pravičnosti, priznanju in ukrepanju. Evropa svojih okoljskih, gospodarskih in socialnih ciljev ne more doseči brez polne vključenosti gorskih območij. Dobrobit in prihodnji razvoj Evrope sta neločljivo povezana z vitalnostjo in odpornostjo njenih gora.
V zadnjih treh desetletjih se je poslanstvo Euromontane razvilo od prizadevanj za prepoznavnost do zahtev po izvajanju. Leta 1995 smo prosili, naj nas opazijo in slišijo. Leta 2025 zahtevamo, da se zaveze izpolnijo s ciljnimi naložbami, pravičnimi politikami in dolgoročnimi upravljavskimi orodji, vrednimi strateške vloge, ki jo gorska območja igrajo za Evropo.
Tako s tem obnavljamo našo izvirno zavezo z optimizmom in odločnostjo ter pozivamo vse gorske deležnike, ki delijo našo vizijo, naj stopijo ob nas – naj jo branijo na vseh ravneh upravljanja in sodelujejo pri njenem uresničevanju.
Gore potrebujejo Evropo in Evropa potrebuje svoje gore.
