Povezava med trajnostnim turizmom in bioekonomijo je naravna in vse bolj pomembna, saj oba koncepta temeljita na trajnostni rabi naravnih virov, podpori lokalnim skupnostim ter ohranjanju okolja in kulturne dediščine.
Mariborski inovativni forum, ki je med 17. in 19. junijem v organizaciji AER, MKRR in RRA Podravje - Maribor gostil 240 udeležencev iz 26 držav, je bil priložnost za številne zanimive pogovore. V duhu inovativnosti, kot osrednje teme srečanja, sta bila tudi dva panela, povezana s turizmom in bioekonomijo.
Nataša Ritonija, direktorica RRA Podravje - Maribor in vodja delovne skupine za bioekonomijo pri AER, poudarja: "Sinergija med trajnostnim turizmom in bioekonomijo ponuja priložnost za razvoj inovativnih, trajnostnih in lokalno usmerjenih turističnih produktov. S sodelovanjem med turističnim sektorjem, kmetijstvom, gozdarstvom in lokalnimi skupnostmi lahko ustvarimo odgovorne turistične izkušnje, ki prispevajo k ohranjanju narave, kulturne dediščine in gospodarskemu razvoju."
Turizem in trajnost z roko v roki
Panel na temo trajnostnega turizma, ki ga je vodil Andrej Vršič, direktor destinacije Jeruzalem Slovenija, smo začeli z uvodnim vprašanjem: "Katera panoga po vašem mnenju največ prispeva k trajnosti nasploh?" Med najpogostejšimi odgovori je bil prav turizem.
V razpravi so sodelovali:
- Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
- Marina Ferfolja, vodja oddelka za analitiko in trajnostni razvoj, Slovenska turistična organizacija
- Karmen Razlag, vodja sektorja za turizem, RRA Podravje - Maribor
- Baran Güneş, podžupan občine Mudanya, Bursa, Turčija
- Marine Zuber, znanstvena sodelavka za zunanje odnose kantona Fribourg, Švica
Inovacije poganjajo bioekonomijo
Na panelu o bioekonomiji, ki ga je vodila Nuša Lazar, strokovnjakinja za krožno gospodarstvo, smo razpravljali o najboljših praksah v Evropi, predstavili lokalne in regionalne projekte ter spodbujali izmenjavo znanja med deležniki. Štirje panelisti so predstavili odlične primere, kako regije po Evropi napredujejo na področju bioekonomije s pomočjo inovacij, sodelovanja in lokalnega delovanja:
- Nataša Ritonija, vodja delovne skupine za bioekonomijo pri AER
- Patrick Mülhauser, predstavnik za mednarodne odnose kantona Fribourg, Švica
- Joaquín Villaplana, vodja inovacij in trajnosti pri AIJU, CIRCSYST – Circular Systemic Solution, Španija
- Ellen Mulder, vodja mednarodnih odnosov province Gelderland, Nizozemska
Po zaključku obeh panelov so sledili ogledi dobrih praks. V okviru AER-ove študijske ture Turizem so udeleženci uživali v slikoviti vožnji v "zelena pljuča" Pohorja. Za sabo so pustili urbano in vstopili v naravni svet, kjer je trajnost več kot le beseda – to je način življenja.
Na poti so doživeli tri edinstvene postojanke, ki odražajo trajnostno in doživljajsko ponudbo. Začeli so z obiskom Poti med krošnjami, kjer so se 1.500 m nad tlemi po leseni poti sprehodili skozi neokrnjeno naravo in uživali v razgledih na pohorski gozd. Omenjeno doživetje spodbuja biotsko raznovrstnost, lokalne ekosisteme in vrednote zelenega turizma. Sledilo je sproščeno kosilo v gostišču Gorska reka, kjer so ob domačih okusih in prijetnem ambientu začutili pravo toplino lokalne gostoljubnosti. Ponašajo se s certifikatom Green Destination, ki poudarja njihovo zavezanost trajnostnemu gostoljubju in pristnim štajerskim okusom. Nadaljnja vožnja je udeležence popeljala skozi stoletne vinograde, kjer sobivata trajnost in tradicija. Turo so zaključili z obiskom in degustacijo v Zlatem Griču, kjer nas je navdušila preplet arhitekturne prefinjenosti, butične ponudbe in izbrane penine. Raziskali so eno najbolj slikovitih in inovativnih vinskih posestev v Sloveniji, kjer se tradicija prepleta s sodobno zeleno tehnologijo. Zlati grič je ponosen član vinogradniškega združenja Vinorodna Štajerska, pomembnega člana Destinacije Štajerska, ki ponuja vrhunska štajerska vina s svežim, elegantnim in izrazitim značajem.
V okviru panela za bioekonomijo pa so si udeleženci ogledali primere dobrih praks – v Dogošah, kjer razvijajo in preskušajo nove gradbene materiale na osnovi sekundarnih surovin ter na Ptuju, kjer v okviru projekta CircSyst preizkušajo uporabo prečiščene komunalne vode za namakanje v kmetijstvu. V naslednjih treh letih bo projekt izvedel obsežne pilote, ki se bodo osredotočili na tri ključna področja: upravljanje z vodami, biološkimi odpadki in odpadno embalažo.
Z doživetim programom, praktičnimi primeri, gostoljubjem in neokrnjeno naravo smo tuje obiskovalce navdušili nad lepoto naših krajev ter jim predstavili pristnost in kakovost lokalne turistične ponudbe.
