Elektronski odpadki, krajše e-odpadki, so vse večji globalni problem. Število elektronskih naprav, e-naprav, nenehno narašča, njihovo recikliranje pa ostaja na nizki stopnji. Posledično prihaja do nepravilnega odlaganja neuporabljenih e-naprav, kar ne le obremenjuje okolje, ampak pomeni tudi izgubo dragocenih surovin (He et al., 2023; Ni et al., 2023).
Trajnostni življenjski cikel izdelkov je možno doseči samo s prehodom iz linearnega modela "vzemi-izdelaj-odvrzi" na krožno gospodarstvo. V krožnem modelu so izdelki zasnovani tako, da se jih da ponovno uporabiti, obnoviti ali reciklirati. Ko materiali krožijo, tj. ostajajo v obtoku, je odpadkov manj. S takim pristopom e-napravam podaljšujemo življenjsko dobo, spodbujamo obnovo virov in zmanjšujemo obremenjenost okolja. Strategije, ki pripomorejo k dlje časa trajajoči uporabi izdelkov in bolj trajnostnemu sistemu, so na primer: modularno oblikovanje, enostavnost popravila izdelkov in pa apliciranje poslovnih modelov, kot je najem (Kirchherr et al., 2017).
Zelo razširjen pristop, ki e-napravam podaljšuje uporabo in življenjsko dobo, temelji na programih vračil (angl. take-back programs). Ti programi proizvajalcem nalagajo, naj: (1) e-naprave dizajnirajo tako, da jih je lažje reciklirati, (2) uporabnikom omogočajo vračila, ko e-naprav več ne uporabljajo. Ponovna uporaba ali predelava e-naprav s tem postane lažje izvedljiva, kar neposredno podpira krožno gospodarstvo. Kljub temu pa izpostavimo, da ostaja končni uporabnik številka ena v procesu. Od njega je namreč odvisno, ali bo e-napravo, ki mu ne služi več, vrnil v obtok ali pa jo bo vrgel med odpadke (Li et al., 2021).
Katere psihološke dejavnike je treba upoštevati, da bi bili programi vračanja izdelkov uspešni?
Kaj je tisto, kar osebo motivira k trajnostno naravnanemu vedenju? Posebno, kar se e-odpadkov tiče. Da bi to razumeli, moramo preučiti psihološke dejavnike, ki posameznika spodbujajo k ukrepanju. Ena najbolj učinkovitih teorij za razlago motivacije trajnostnega vedenja je Teorija načrtovanega vedenja (TPB). Gre za dobro uveljavljen raziskovalni okvir. Uporablja se na različnih področjih raziskav. Pri pojasnjevanju razlogov, zakaj se ljudje vedejo, tako kot se, se je izkazal za zelo učinkovitega (Puzzo & Prati, 2024).
TPB temelji na treh glavnih dejavnikih. Ti so:
- Stališče. Nanaša se na pozitivno ali negativno vrednotenje vedenja osebe. Če na primer nekdo meni, da je recikliranje e-naprav dobro za okolje, bo zelo verjetno imel pozitiven odnos do vključevanja v programe vračila e-naprav.
- Subjektivna norma. Vključuje prepoznan družbeni pritisk za ali proti določenemu vedenju. Če nekdo ugotavlja, da njegovi prijatelji ali skupnost podpirajo reciklažo, ga lahko to spodbudi, da tudi sam začne vračati e-naprave.
- Zaznana kontrola vedenja. Navezuje se na osebna prepričanja in na sposobnost osebe, da se vede na določen način. Če nekdo meni, da ima enostaven dostop do programov vračanja, in če mu je proces recikliranja razumljiv, bo z večjo verjetnostjo še sam začel sodelovati v teh programih.
Na vedenjsko namero, tj. da oseba namerava podvzeti določeno aktivnost, vplivajo vsi trije dejavniki skupaj. Izrazito pozitivno stališče, podprtost s strani okolice in visoka stopnja zaznane kontrole vedenja povečujejo verjetnost, da bo oseba ravnala v trajnostnem dúhu in vračala e-naprave nazaj v sistem (Ajzen, 1991; Dixit & Badgaiyan, 2016).
Kateri so drugi dejavniki, ki prispevajo k učinkovitosti programov vračanja izdelkov?
Poleg psiholoških obstajajo še drugi dejavniki, ki vplivajo na posameznikovo namero za sodelovanje v trajnostnih praksah. V zvezi z e-odpadki so na podlagi raziskav opredelili več takih dejavnikov. Najpomembnejši med njimi je priročnost vračila e-naprav (Puzzo & Prati, 2024).
1️ Priročnost in dostopnost
Bolj ko je postopek vračanja e-naprav preprost, večja je verjetnost, da bodo ljudje sodelovali. Če so, na primer, zbirna mesta dostopna in v bližini ali pa če so na voljo uporabnikom prijazni načini vračil, se bo oseba precej verjetno vključila v trajnostno odlaganje e-odpadkov. Tovrstna udobnost vračil ljudi spodbuja k udeležbi v trajnostnih praksah (Kim & Paulus, 2011; Laeequddin et al., 2022).
2️ Spodbude s strani proizvajalca
Poleg dostopnosti in priročnosti ima pomembno vlogo tudi podpora proizvajalcev. V precejšnji meri lahko spodbudi vračanje e-odpadkov, a se ji posveča relativno malo pozornosti. Take vrste podpore so na primer:
- pomoč uporabnikom prek klicnih centrov,
- jasna navodila o postopku vračanja,
- simboli na izdelkih, ki uporabnike usmerjajo k pravilnemu odlaganju.
Vsi ukrepi, ki smo jih navedli, so v pomoč uporabnikom, saj prispevajo k enostavnejšemu vračanju e-odpadkov (Laeequddin et al., 2022).
Ključne ugotovitve
Za reševanje naraščajoče problematike e-odpadkov je treba preiti na krožno gospodarstvo. V njem so e-naprave zasnovane tako, da jih je moč ponovno uporabiti, obnoviti ali reciklirati. A četudi so programi vračanja izdelkov nujni za uspeh takega sistema, je bistveno prav sodelovanje končnih uporabnikov. Da e-naprave vrnejo v obtok, ne pa odvržejo v smeti, je v končni fazi vendarle njihova odločitev.
Razumevanje psiholoških dejavnikov, kot so stališča, družbene norme, zaznana vedenjska kontrola, nam pomaga, da smo učinkovitejši pri spodbujanju trajnostnega vedenja. Pa tudi drugi dejavniki, kot sta dostopnost in podpora proizvajalcev, lahko dodatno izboljšajo učinkovitost programov vračil e-naprav. Saj olajšujejo vključevanje v trajnostne prakse in omogočajo odgovorno ravnanje z e-odpadki.
Z akademskega vidika se lahko največ naučimo, če povezujemo spoznanja iz različnih raziskovalnih področij in se ne omejujemo samo na eno disciplino. Na ta način širimo svoje znanje. Za naš doprinos k bolj trajnostni prihodnosti.
Besedilo temelji na članku, ki so ga pripravili Christiane Lehrer (Copenhagen Business School), Christian Meske in Hüseyin H. Keke (Ruhr-Universität Bochum).
Povzeto in prevedeno iz: https://circulardigitalhealth.eu/news/the-psychology-behind-e-waste-return/
Reference
Ajzen, I. (1991). The theory of planned behaviour. Organizational Behaviour and Human Decision Processes, 50(2), 179–211. https://doi.org/10.1016/0749-5978(91)90020-T
He, Y., Kiehbadroudinezhad, M., Hosseinzadeh-Bandbafha, H., Gupta, V. K., Peng, W., Lam, S. S., … & Aghbashlo, M. (2023). Driving sustainable circular economy in electronics: A comprehensive review on environmental life cycle assessment of e-waste recycling. Environmental Pollution, 123081. https://doi.org/10.1016/j.envpol.2023.123081
Kim, S., & Paulos, E. (2011). Practices in the creative reuse of e-waste. In Proceedings of the SIGCHI Conference on Human Factors in Computing Systems (pp. 2395-2404). https://doi.org/10.1145/1978942.1979292
Kirchherr, J., Reike, D., & Hekkert, M. (2017). Conceptualizing the circular economy: An analysis of 114 definitions. Resources, Conservation and Recycling, 127, 221-232. https://doi.org/10.1016/j.resconrec.2017.09.005
Laeequddin, M., Kareem Abdul, W., Sahay, V., & Tiwari, A. K. (2022). Factors that influence the safe disposal behaviour of e-waste by electronics consumers. Sustainability, 14(9), 4981. https://doi.org/10.3390/su14094981
Li, B., Wang, Y., & Wang, Z. (2021). Managing a closed-loop supply chain with take-back legislation and consumer preference for green design. Journal of Cleaner Production, 282, 124481. https://doi.org/10.1016/j.jclepro.2020.124481
Ni, Z., Chan, H. K., & Tan, Z. (2023). Systematic literature review of reverse logistics for e-waste: Overview, analysis, and future research agenda. International Journal of Logistics Research and Applications, 26(7), 843-871. https://doi.org/10.1080/13675567.2021.1993159
Puzzo, G., & Prati, G. (2024). Psychological correlates of e-waste recycling intentions and behaviours: A meta-analysis. Resources, Conservation and Recycling, 204, 107462. https://doi.org/10.1016/j.resconrec.2024.107462
Dixit, S., & Badgaiyan, A. J. (2016). Towards improved understanding of reverse logistics–Examining the mediating role of return intention. Resources, Conservation and Recycling, 107, 115-128. https://doi.org/10.1016/j.resconrec.2015.11.021