Danes smo pri RRA Podravje – Maribor v okviru evropskega projekta DiCE (Digital Health in the Circular Economy) izvedli spletno predstavitev rezultatov slovenskega pilota.
Rezultate je predstavila dr. Amna Potočnik, srečanja pa se je prek Microsoft Teams udeležilo 12 udeležencev raziskave, predstavnikov sodelujočih lokacij ter drugih regionalnih deležnikov.
Slovenski pilot evropskega projekta DiCE je pokazal, da pri vračanju malih digitalnih zdravstvenih naprav niso odločilna zgolj okoljska sporočila. Ključni so predvsem enostavnost, dostopnost, jasna navodila in možnost izbire. Mariborski pilot je dosegel najvišjo skupno stopnjo zbranih elektronskih škatlic za zdravila med tremi sodelujočimi pilotnimi okolji – 73,5 odstotka.
Piloti so potekali v Mariboru, belgijskem Geelu in španskem Valladolidu ter so povezali motivacijske strategije, pametna zbirna mesta in možnost brezplačnega poštnega vračila. Cilj ni bil zgolj vprašati ljudi, kako bi ravnali, temveč opazovati njihovo dejansko vedenje.
V slovenskem pilotu je sodelovalo 133 udeležencev, povprečna starost pa je znašala 51,3 leta. Naravna stopnja vračila prek predvidenih kanalov je v Sloveniji znašala 36,8 odstotka, skupna stopnja zbranih naprav pa je dosegla 73,5 odstotka – največ med vsemi tremi pilotnimi regijami. Belgija je dosegla 61,3 odstotka, Španija pa 44 odstotkov.
Slovenski pilot se je od preostalih dveh razlikoval tudi po izbiri načina vračanja. Medtem ko so v Španiji in Belgiji prevladovala fizična zbirna mesta, je bilo v Sloveniji prek poštnega sistema vrnjenih 82 e-škatlic, na zbirnih mestih pa 61. Slovenski udeleženci so pri tem zbirna mesta ocenili z 9,4 od 10, poštni sistem pa z 8,6 od 10.
Poseben del pilota je bil namenjen preverjanju različnih motivacijskih strategij. V Sloveniji je bila najnižja relativna stopnja vračila pri osnovni različici, in sicer 19 odstotkov, najvišjo pa je dosegla strategija 1 – 44,4 odstotka, ki je poudarjala predvsem praktičnost: jasna navodila, samolepilne nalepke, možnost enostavnega zapiranja embalaže in vidno informacijo o vračilu.
Rezultati Maribora kažejo, da lahko uporabniku prijazen sistem bistveno prispeva k učinkovitejšemu vračanju malih digitalnih zdravstvenih naprav.
Ključna ugotovitev je preprosta: uporabnikov ni dovolj pozivati k odgovornemu ravnanju – odgovorno ravnanje jim moramo tudi omogočiti, na način, ki je brezplačen, preprost, viden in usklajen z njihovim vsakdanjim življenjem.
Iskreno se zahvaljujemo vsem osmim mariborskim lokacijam, ki so sodelovale pri izvedbi pilota – Mestni občini Maribor, Mariborski knjižnici, UKC Maribor, ZD Adolfa Drolca, TOTI DCA, Lekarni pri gledališču, Ekonomsko-poslovni fakulteti in Europarku – ter organizaciji EKOSIJ za sodelovanje pri izvedbi. Zahvala gre tudi vsem udeležencem raziskave in vsem, ki so se udeležili današnje spletne predstavitve.
