Mestna občina Maribor, RRA Podravje - Maribor in Energap združujejo moči za zmanjšanje porabe energije v mariborskih javnih stavbah
Mestna občina Maribor, RRA Podravje - Maribor in Energap Energetsko podnebna agencija za Podravje so sinoči, 7. oktobra, podpisale lokalni zeleni dogovor (Local Green Deal – LGD) za sistematično zmanjševanje porabe energije v javnih stavbah Mestne občine Maribor.
Dokument izraža skupno zavezo treh institucij k sistematičnemu zmanjševanju porabe energije v javnih stavbah Mestne občine Maribor. Njegovo pripravo je spodbudil in podprl evropski projekt TiCCA4Danu, nastal pa je v tesnem sodelovanju z organizacijo ICLEI, ki je podprla že številne tovrstne dogovore po Evropi. ICLEI – Local Governments for Sustainability je globalna mreža več kot 2500 lokalnih in regionalnih uprav, ki se zavzemajo za trajnostni razvoj mest in delujejo v več kot 125 državah. ICLEI Europe podpira lokalne uprave po Evropi, Bližnjem vzhodu in Zahodni Aziji pri prehodu k podnebni nevtralnosti ter oblikovanju odpornejših in pravičnejših skupnosti.
Podpis tega pomembnega dokumenta je zaokrožil prvi dan mednarodne konference Prilagajanje podnebnim spremembam: Od strategij k ukrepom, ki jo RRA Podravje - Maribor organizira v Hotelu Habakuk. Dvodnevni dogodek, ki povezuje več kot 140 domačih in tujih strokovnjakov, predstavnike različnih ravni odločanja in druge udeležence, se bo danes nadaljeval s praktičnimi delavnicami in spoznavanjem dobrih praks na terenu.
Direktorica RRA Podravje - Maribor Nataša Ritonija je poudarila, da je cilj konference strokovno znanje povezati s konkretnimi potrebami regije: "Občine in gospodarstvo potrebujejo izvedljive rešitve, strokovno podporo in dostop do financiranja, pri tem pa ima RRA Podravje - Maribor pomembno povezovalno vlogo. Podpis lokalnega zelenega dogovora je konkreten korak v tej smeri. Prilagajanje podnebnim spremembam razumemo kot naložbo v varnost ljudi, kakovost življenja in dolgoročni razvoj Podravja."
V ospredju konference so konkretne rešitve za krepitev podnebne odpornosti: od prilagajanja mest na vse bolj vroča poletja, upravljanja voda in sonaravnih rešitev do prilagajanja kmetijstva, vključevanja gospodarstva ter financiranja ukrepov. Razpravljalci namenjajo posebno pozornost Podravju in vprašanju, kako bi strokovna spoznanja, strateške usmeritve in izkušnje iz drugih evropskih okolij prenesli v ukrepe, ki bi odgovarjali potrebam regije.
Skupna zaveza k energetski učinkovitosti
Direktorica Energap Energetsko podnebne agencije za Podravje dr. Vlasta Krmelj je ob sinočnjem podpisu zelenega dogovora v Vinagovi kleti poudarila pomen povezovanja in jasne razdelitve odgovornosti: "Podravje je zelo ranljivo tako zaradi poplav in plazov kot tudi zaradi suše, zato je pomembno, da se pri prilagajanju povežemo in skupaj naslovimo največje izzive regije. Zeleni dogovor je pomemben predvsem zato, ker povezuje institucije, določa odgovornosti in nas zavezuje tudi k poročanju o tem, kaj smo naredili, kaj je delovalo in kaj moramo izboljšati."
Podpis predstavlja pomemben korak k povezovanju lokalnih deležnikov pri uresničevanju zelenega prehoda, približevanju podnebni nevtralnosti in učinkovitejšem črpanju evropskih sredstev. S poudarkom na energetski učinkovitosti dogovor dopolnjuje osrednjo temo konference ter potrjuje pomen skupnih zavez za izvajanje ukrepov na lokalni ravni. V pripravi so tudi že vsebinske zasnove nadaljnjih tovrstnih dogovorov, ki bodo spodbudili aktivnejši pristop mesta in regije k zelenemu prehodu.
Evropske izkušnje in izzivi Podravja
Sicer pa je prvi konferenčni dan povezal evropske poglede na podnebno ukrepanje z izkušnjami mest in razvojnimi potrebami Podravja. Udeležence sta uvodoma nagovorila župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovičin Rok Šimenc, državni sekretar, pristojen za kohezijsko politiko, prek videonagovora pa tudi Jan Dusík, namestnik generalnega direktorja Generalnega direktorata Evropske komisije za podnebno politiko.
Mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič je ob tem poudaril, da pomeni podpis lokalnega zelenega dogovora dodatno zavezo k hitrejšemu in učinkovitejšemu odzivanju na podnebne spremembe: "Maribor je že naredil pomembne korake na področju energetske samooskrbe, ozelenjevanja mesta, trajnostne mobilnosti in energetskih prenov. Med ključnimi prihodnjimi projekti je izraba odvečne toplote iz podatkovnega centra in tovarne umetne inteligence na Mariborskem otoku za ogrevanje prebivalstva, pri čemer pričakujemo tudi sodelovanje države."
Na pomen kakovostne priprave razvojnih projektov in učinkovitega črpanja evropskih sredstev je opozoril Rok Šimenc: "Pomembno je, da se na novo finančno perspektivo dobro pripravimo in jasno vemo, kaj želimo ter kaj potrebujejo regije. Evropska sredstva morajo biti usmerjena v kakovostne in razvojno smiselne projekte, ne pa v projekte zaradi projektov. Lokalni zeleni dogovor je pri tem dobrodošla zaveza, saj lahko odpira vrata tudi do evropskih sredstev."
Strokovne podlage za ukrepanje v regiji sta osvetlili izr. prof. dr. Naja Marot z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je predstavila položaj Podravja v okviru nacionalne študije ranljivosti slovenskih statističnih regij, in Juliane Friedrich z Univerze na Dunaju s predstavitvijo mednarodne študije pripravljenosti regije na prilagajanje. Dr. Vlasta Krmelj pa je predstavila pristop k pripravi občinskih akcijskih načrtov.
O izzivih in priložnostih Podravja ter vlogi lokalnih zelenih dogovorov so razpravljali tudi na okrogli mizi. Evropski pogled je prispeval dr. Philippe Tulkens, vodja enote za podnebje in planetarne omejitve pri Generalnem direktoratu Evropske komisije za raziskave in inovacije.
Na konferenci so navzoči med drugim prisluhnili tudi dobrim praksam nemškega Mannheima in španske Alzire ter izkušnjam zelenega prehoda v Mariboru.
Danes praktične delavnice in terenski ogledi
Današnji program je namenjen vključevanju gospodarstva v razvoj in izvajanje regionalnih rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam ter spoznavanju dobrih praks na terenu. Udeleženci bodo med drugim spoznali uporabo prečiščene odpadne vode v kmetijstvu, trajnostno mobilnost in sonaravne rešitve v Mariboru, ureditev Lenta ter sodoben sonaravni vrtec v Selnici ob Dravi, zgrajen z inovativno tehnologijo in izključno iz slovenskega lesa.
