Slovenija stopa v obdobje pomembnih razvojnih odločitev. Pred nami je novo programsko obdobje Evropske unije 2028–2034, hkrati pa priprava nove generacije regionalnih razvojnih programov, zato je prav zdaj čas za usklajevanje pogledov med državo in regijami. V Mariboru so se srečale direktorice in direktorji vseh dvanajstih regionalnih razvojnih agencij, združenih v RRA GIZ, ki smo jih gostili na RRA Podravje - Maribor. Srečanja se je udeležila tudi ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs z državnim sekretarjem Rokom Šimencem in predstavniki ministrstva.
Da je ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, s sedežem v Mariboru, je za regijo in mesto pomemben simbolni in vsebinski poudarek. Omogoča namreč, da je eden ključnih resorjev za razvoj slovenskih regij umeščen v regionalno okolje in bližje ljudem, občinam in razvojnim partnerjem na terenu.
Prav bližina med državo in regijami je bila ena od pomembnih rdečih niti srečanja. To je bilo prvo skupno srečanje RRA GIZ z ministrico in zato pomemben korak k tesnejšemu sodelovanju med ministrstvom in mrežo regionalnih razvojnih agencij. Te so namreč vez med državnimi razvojnimi politikami in njihovim uresničevanjem v regijah – v neposrednem stiku z občinami, gospodarstvom in drugimi razvojnimi partnerji.
Od odločitev danes je odvisen razvoj regij jutri
Slovenija se pripravlja na novo razvojno obdobje in večletni finančni okvir EU 2028–2034. Kot poudarjajo tudi na ministrstvu, bodo prihodnji meseci ključni za oblikovanje usmeritev, ki bodo določale, kako bo država v prihodnjem desetletju podpirala razvoj regij, gospodarstva in tehnološko preobrazbo.
Prav zato je RRA GIZ na srečanju izpostavil vprašanja, ki bodo imela dolgoročne posledice za vse slovenske regije.
V ospredju je bila priprava regionalnih razvojnih programov za obdobje 2028–2034. Agencije želijo pri tem procesu sodelovati od začetka ter skupaj z ministrstvom oblikovati jasen, usklajen in izvedljiv časovni načrt. Pomembno je tudi, da se priprava regionalnih razvojnih programov poveže z regionalnimi prostorskimi plani in regionalnimi celostnimi prometnimi strategijami.
Od zaključevanja aktualnih projektov do novih priložnosti
Ob pogledu naprej ostaja pomembna tudi naloga, da Slovenija uspešno zaključi tekoče obdobje 2021–2027. Agencije so opozorile na potrebo po predvidljivih postopkih, pravočasnem zagotavljanju sredstev in poenostavitvah, ki bi omogočile učinkovitejše izvajanje Dogovorov za razvoj regij.
Razprava je tekla tudi o pokrajinah in prihodnji vlogi regionalnih razvojnih agencij. Agencije s svojo mrežo, strokovnim znanjem in dolgoletnim delom v regijah predstavljajo pomembno razvojno infrastrukturo, ki lahko podpre morebitne spremembe regionalnega upravljanja.
Skupen cilj: več razvoja, manj administrativnih ovir
Srečanje je bilo več kot le usklajevanje aktualnih nalog. Bilo je predvsem priložnost za vzpostavitev rednega strateškega dialoga med ministrstvom in RRA GIZ ter za dogovor o zgodnjem vključevanju regionalnih razvojnih agencij v pripravo ključnih razvojnih dokumentov. Tudi ministrstvo poudarja pomen tesnega sodelovanja države, regij in lokalnih skupnosti ter potrebo po učinkovitejših in uporabnikom prijaznejših postopkih pri izvajanju evropske kohezijske politike.
Prihodnost regij se oblikuje danes
Prav zato bo sodelovanje države in regionalnih razvojnih agencij ključno za to, da bodo strateške usmeritve čim bolj povezane z dejanskimi potrebami ljudi, občin in gospodarstva ter da se bodo razvojne priložnosti čim bolje pretvorile v konkretne projekte na terenu.
