V okviru projekta RESEES INTERREG je v torek, 21. aprila 2026, v RRA Podravje - Maribor potekala razprava ključnih deležnikov o Predlogih usmeritev in ukrepov na področju merjenja družbenih učinkov kot dopolnitev Regionalnega razvojnega programa Podravja 2021-2027 (RRP).
Ključne ugotovitve razprave
Socialna ekonomija je v obstoječem RRP prisotna, vendar ni dovolj operativno podprta, nima ustreznih kazalnikov učinkov in sistemske podpore.
Prednostni ukrepi
V prihodnje je treba socialno ekonomijo jasno opredeliti kot razvojni mehanizem za reševanje ključnih regionalnih izzivov. Potrebno je izbrati prednostna področja in predloge predstaviti na pomembnih regijskih srečanjih. Socialno ekonomijo je treba neposredno vključiti v izvajanje RRP, ne le na ravni strateških ciljev, temveč kot konkreten operativni mehanizem. V regiji je nujno vzpostaviti regionalni sistem merjenja družbenih učinkov, ki bo omogočal spremljanje dejanskih rezultatov in vplivov (vključenost, dostopnost, trajnost). Pomemben korak je tudi oblikovanje centra podpore socialni ekonomiji, ki bo povezoval znanje, financiranje, mentorstvo in razvoj projektov.
Povabilo k sodelovanju v evropski raziskavi
Dr. Katja Crnogaj (UM EPF) je udeležence dogodka in socialna podjetja povabila k sodelovanju v raziskavi European Social Enterprise Monitor 2026, ki predstavlja eno ključnih evropskih pobud na področju spremljanja socialnega podjetništva oziroma socialne ekonomije. Gre za dvoletno evropsko raziskavo, ki zbira podatke o tem, kdo so organizacije, ki ustvarjajo družbeni ali okoljski učinek, kaj počnejo ter s kakšnimi izzivi in ovirami se srečujejo. Namen raziskave je zagotoviti kakovostne in primerljive podatke, ki prispevajo k boljšemu razumevanju sektorja. Zbrani rezultati so pomembno orodje za odločevalce, financerje, raziskovalce in podporne organizacije, saj omogočajo oblikovanje učinkovitejših politik in podpornih ukrepov. Raziskavo na evropski ravni vodi organizacija Euclid Network, anketiranje pa poteka prek platforme Good Market.
Psihosocialna tveganja – izziv sodobnega delovnega okolja
Na dogodku je mag. Rebeka Tramšek predstavila temo Psihosocialna tveganja, ki izhajajo iz prepleta delovnega okolja, organizacije dela, vsebine dela ter osebnih značilnosti in okoliščin zaposlenih. Poudarjeno je bilo, da neobvladana psihosocialna tveganja vodijo v slabšo poslovno uspešnost, večjo odsotnost z dela, prezentizem (prisotnost na delu kljub bolezni), višjo fluktuacijo zaposlenih ter več nesreč in poškodb pri delu. Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu predstavljajo psihosocialna tveganja enega največjih izzivov sodobnega delovnega okolja, saj je z njimi povezanih kar 50–60 % vseh izgubljenih delovnih dni.
Kaj je novega na področju socialne ekonomije
Miro Mihec je predstavil novosti na področju socialne ekonomije. Vlada RS je sprejela program ukrepov za izvajanje Strategije razvoja socialne ekonomije za obdobje 2026 – 2030 vključuje 14 ukrepov v skupni vrednosti 28,4 milijona evrov za štiriletno obdobje. Ukrepi so namenjeni organizacijam socialne ekonomije, to je zadrugam, invalidskim podjetjem, zaposlitvenim centrom, socialnim podjetjem, zavodom, ustanovam in društvom. Usmerjeni so v povečano prepoznavnost socialne ekonomije in socialnega podjetništva, povečane možnosti za razvoj, delovanje in krepitev organizacij socialne ekonomije in socialnih podjetij, učinkovito podporno okolje socialne ekonomije in socialnega podjetništva ter profesionalizirane organizacije socialne ekonomije in socialna podjetja.
Projekt RESEES bo prispeval k predlogu nastajajočega novega regijskega dokumenta na podlagi sprejete Strategije razvoja socialne ekonomije za 2026 – 2030 in programa ukrepov za njeno izvajanje.
Hvala vsem sodelujočim za konstruktivno razpravo in prispevek k razvoju socialne ekonomije v Podravju.