Danes se v Bruslju z osrednjo zaključno konferenco “Closing the Loop on Digital Health Devices: From Evidence to Action” uradno zaključuje evropski projekt DiCE (Digital Health in the Circular Economy). Dogodek je povezan tudi z zaključno generalno skupščino projektnega konzorcija, ki poteka 24. septembra 2026.
Štiriletni projekt, financiran v okviru programa Evropske unije Obzorje Evropa (Horizon Europe), se zaključuje z naborom praktičnih orodij, strokovnih priporočil in raziskovalnih ugotovitev, namenjenih podpori prehodu digitalnega zdravstva iz linearnega v krožno gospodarstvo. Projekt je povezal 20 organizacij, ki so se osredotočile na zmanjševanje količine odpadkov, učinkovitejšo rabo virov ter razvoj rešitev, ki jih je mogoče prenesti na različne medicinske pripomočke, organizacije in države.
Analize štirih različnih elektronskih zdravstvenih naprav so pokazale, da največji okoljski vpliv pogosto ni povezan s plastičnimi ohišji, kot bi lahko pričakovali, temveč z elektronskimi komponentami in čipi. Na podlagi ugotovitev je projekt razvil pet načel krožnega digitalnega zdravstva ter praktični vodnik za krožno zasnovo izdelkov, ki proizvajalce in razvojne ekipe spodbuja k vključevanju načel krožnosti že v najzgodnejših fazah razvoja.
V okviru živih laboratorijev so bili v sodelovanju z dejanskimi uporabniki preizkušeni različni pristopi k zbiranju odsluženih zdravstvenih naprav. Rezultati so pokazali, da so za doseganje višjih stopenj vračanja ključni predvsem dostopnost in priročnost sistema, enostavne možnosti vračanja ter jasno in prepričljivo komuniciranje z uporabniki. Uspešnost zbiranja je bila manjša, kadar je vračanje od uporabnikov zahtevalo dodatno pot, odločitev ali večjo spremembo njihovih ustaljenih navad.
Projekt je obravnaval tudi gospodarske in regulativne pogoje za uveljavljanje krožnega digitalnega zdravstva. Razviti so bili modeli stroškov in vračanja izdelkov, simulacijsko orodje za podporo oblikovalcem politik ter priporočila za nadaljnji razvoj politik na tem področju. Kot ena pomembnejših ovir za širše uveljavljanje krožnih rešitev so bile prepoznane razlike pri izvajanju in razlagi regulativnih okvirov med državami članicami EU.
Čeprav se projekt zaključuje, bodo njegovi rezultati – med njimi smernice za krožno zasnovo, raziskovalni podatki, priporočila za oblikovalce politik, preizkušene strategije zbiranja ter poslovni modeli – ostali na voljo za nadaljnjo uporabo. Več sodelujočih organizacij pridobljeno znanje in razvite rešitve že nadgrajuje v nadaljnjih projektih in novih rešitvah.
Eno osrednjih sporočil projekta je, da prehod na krožno digitalno zdravstvo ne pomeni nujno zmanjševanja kakovosti zdravstvene oskrbe. Premišljena zasnova izdelkov, njihova ponovna uporaba, pridobivanje dragocenih komponent ter učinkovitejši sistemi zbiranja lahko omogočijo nadaljnji razvoj digitalnega zdravstva ob hkratnem zmanjševanju njegovega okoljskega odtisa in učinkovitejši rabi virov.
Na RRA Podravje - Maribor smo v okviru projekta izvedli enega izmed živih laboratorijev – mariborski pilot – ki je med vsemi tremi pilotnimi regijami (Maribor, Geel in Valladolid) dosegel najvišjo skupno stopnjo vračila odsluženih naprav, 73,5 odstotka. Rezultate slovenskega pilota smo javnosti predstavili na spletnem srečanju 11. septembra 2026.
Ob zaključku projekta se iskreno zahvaljujemo vsem osmim mariborskim lokacijam, ki so sodelovale pri izvedbi pilota – Mestni občini Maribor, Mariborski knjižnici, UKC Maribor, ZD Adolfa Drolca, TOTI DCA, Lekarni pri gledališču, Ekonomsko-poslovni fakulteti in Europarku – ter organizaciji EKOSIJ. Zahvala gre tudi vsem udeležencem raziskave in vsem partnerjem projektnega konzorcija.
Čeprav se projekt DiCE danes uradno zaključuje, njegovi rezultati in priporočila ostajajo javno dostopni na uradni spletni strani projekta.